Jedilni list s Titanika prodali za 88 tisočakov

Jedilni list poslednjega kosila na Titaniku, ki ga je s sabo vzel potnik prvega razreda, ko je splezal v rešilni čoln, so prodali na dražbi. Zasebni zbiratelj je spletnim dražbarjem iz New Yorka zanj odštel 88.000 dolarjev (77.500 evrov).

Potnik Abraham Lincoln Salomon se je vkrcal v rešilni čoln, ki so mu mediji nadeli ime milijonarski čoln, saj so bili v njem samo bogataši, eden od njih naj bi podkupil mornarje, naj hitro odveslajo od potapljajočega se Titanika. 
Na zadnji strani jedilnega lista, ki naj bi bil eden od treh ali morda štirih še obstoječih – za kosilo so med drugim ponujali govedino, jagnječje zarebrnice z žara in cmoke –, je podpis potnika prvega razreda Isaaca Geralda Frauenthala, ki je smrti ušel v drugem rešilnem čolnu; oba omenjena moška naj bi tistega usodnega 14. aprila 1912 skupaj kosila.

Poleg jedilnega lista je Salomon vzel natisnjeno potrdilo iz razkošne turške kopeli s slavne križarke, na katerem je bila zapisana posameznikova teža, ki jo je zaznal poseben stol; na njej so imena treh od petih ljudi iz prvega razreda, ki so sedeli s Salomonom v rešilnem čolnu. Listek s težo so prodali za 11.000 dolarjev (približno 9600 evrov), na dražbi je našlo kupca tudi še pismo, ki ga je Mabel Francatelli pisala Salomonu šest mesecev po katastrofi – prodali so ga za 7500 dolarjev (6600 evrov). Francatellijeva je splezala v rešilni čoln skupaj z nadrejeno, modno oblikovalko Lucy Duff-Gordon in njenim škotskim možem, lordom Cosmom Duff-Gordonom, prav ta pa naj bi podkupil posadko, da jih je v čolnu, v katerem bi lahko bilo 40 ljudi, odpeljala na varno. Zakonca Duff-Gordon, edina potnika, ki sta bila zaslišana v zvezi z nesrečo, so po končani preiskavi oprali sumov, preiskovalci so sklenili, da mornarjem nista preprečila poskusa reševanja drugih potnikov z nesrečne ladje, da pa bi jih lahko več rešili, če bi se čoln obrnil. »Upamo, da ste si opomogli po tej strašni preizkušnji,« je Francatellijeva pisala Salomonu. »Bojim se, da smo še vedno slabih živcev, ko smo ob že tako grozni izkušnji imeli še toliko težav in strahov z zelo krivično preiskavo, ko smo prispeli v London.«

Luksuzna križarka, ki je veljala za nepotopljivo, je iz britanskega pristanišča Southampton na krstno plovbo proti New Yorku odplula 10. aprila 1912, štiri dni pozneje je trčila v ledeno goro. Ladijski trup se je prelomil na dva dela in v zgodnjih jutranjih urah 15. aprila 1912 je križarka dokončno potonila. V brodolomu je umrlo več kot 1500 od 2208 potnikov.