Je res manjkalo 13 dni do konca človeštva?

Pred pol stoletja je svet trinajst dni trepetal pred skorajšnjim apokaliptičnim koncem, ko sta takratni edini svetovni velesili, ZDA in SZ, v kubanski krizi pripeljali hladno vojno in jedrsko grožnjo na sam rob. V javnosti danes prevladuje mnenje, da sta ga rešila oba karizmatična voditelja, ameriški predsednik John F. Kennedy (JFK) in Nikita S. Hruščov. Dramatični dnevi so se začeli v zgodnjih jutranjih urah 16. oktobra 1962, ko so generali iz Pentagona seznanili Kennedyja z rusko tajno vojaško operacijo, ki so jo v Kremlju poimenovali Anadir. Ameriški svetovalec za državno varnost McGeorge Bundy je predložil fotografije izstrelišč in ruskega konvoja na Atlantiku. Uradno so hoteli Rusi le z materialom pomagati prijatelju Fidelu Castru na karibskem otoku ruma in živahnih ritmov. A pred Miamijem na Floridi so plule ruske tovorne ladje z jedrskimi raketami srednjega dometa na krovu. Bo JFK pritisnil na rdeči gumb? Morda Američani takrat res niso vedeli, da je bilo osem raket z jedrskimi naboji že montiranih, vsaka od njih naj bi imela razdiralno moč 66 hirošimskih bomb!

Kremelj grozil z jedrskimi podmornicami

Brizantni konvoj so spremljali ameriške bojne ladje, podmornice in lovci, razkritje in šok pa sta se pojavila, ko so njihova izvidniška letala iz velike višine slikala kubanska izstrelišča. Od tam bi rakete lahko dosegle veliko ameriških mest. V Beli hiši in Pentagonu so mrzlično ugibali, kaj je razlog za nepojmljivo komunistično provokacijo zahodnega sveta. Je šlo le za izsiljevanje glede Berlina ali za nadzor ameriškega ozemlja? Takratni jastrebi v Pentagonu so se odzvali kot vselej in zahtevali takojšen vojaški napad, kar bi v pregretem ozračju na vrhuncu hladne vojne nedvomno pomenilo verižno reakcijo z grozljivimi posledicami. JFK se je odločil le za morsko blokado Kube. Dvaindvajsetega oktobra je obvestil javnost in zagrozil z jedrsko vojno, če se Rusi ne umaknejo. Prvič in menda edinkrat v zgodovini je predsednik sprožil jedrski preplah druge stopnje. V Kremlju je Hruščov, ki je dve leti prej s čevljem tolkel po govornici OZN v New Yorku, zbral ves partijski in vojaški aparat in svetu zagrozil z napadom jedrskih podmornic. K sreči se je razvil le spopad ruske podmornice poveljnika Žumkova in ameriškega rušilca, ki je navdihnil tudi hollywoodski spektakel Lov na rdeči oktober.

Mislil, da je zadnja sobota zgodovine

Američani so prisilili podmornico, da se je dvignila na površje, Rus je hotel odgovoriti z ognjem, a je bila zveza za dovoljenje z Moskvo prekinjena. Omahoval je, kar je morda rešilo svet. Človeštvo ni bilo nikoli bližje uničenju, so prepričani vojaški analitiki in zgodovinarji. Tudi ameriški poveljnik se ni odločil za napad. Je pa perje frčalo v Pentagonu in Kremlju, kjer so se spopadli jastrebi in golobi. Zadnje, ki so zagovarjali pogajanja, je v ZDA vodil obrambni minister Robert McNamara in pozneje povedal, da je bil najbolj kritični dan črna sobota 27. oktobra, ko so Rusi nad Kubo sestrelili vohunsko letalo U2. Mrzlična pogajanja so le pripeljala do vrnitve konvoja, Američani pa so med drugim privolili v umik raket iz Turčije. Mladega Kennedyja so slavili kot junaka, a so Rusi nadaljevali izgradnjo baz. Kubanska kriza je uvedla začetek razorožitvenega procesa in uvedbo rdečega telefona med Moskvo in Washingtonom. Hruščov je moral kmalu oditi, pokopali so ga v kremeljskem obzidju, JFK je umrl pod streli v Dallasu, pokopali so ga v Aveniji junakov na Arlingtonu.