Je bil ameriški Odisej Evropejec ali Sibirec?

Skuhali so bančno krizo, čeprav vse bolj v ostri tekmi s Kitajci, še igrajo svetovnega policista in kaznovalca, pod protiteroristično pretvezo nam amiji prisluškujejo in še dolg je seznam njihovih grehov. Mi Evropejci smo v odnosu do njih precej nemočni, jih pa lahko pošteno jezimo z njihovim izvorom oziroma tezo, da so v bistvu le nehvaležni bratranci. So torej Američani res le evropski izseljenci? Kar človek spremlja, beleži in proučuje zgodovino naselitve in velikih migracijskih premikov po modrem planetu, teče spor o poselitvi obeh Amerik. Trenutno je v trendu spet zgodba, da Američani nimajo izvirnih praprebivalcev, da je človek novi svet naselil bodisi s skrajnega severa prek nekdaj suhe ožine med Aljasko in Kamčatko, torej naj bi prvi prebivalci ameriškega kontinenta prišli iz Sibirije.

Carju Vladimirju Putinu, ki je dal olimpijski ogenj za Soči ponesti tudi prek severnega tečaja, v drugi polovici 19. stoletja pa je po neumnosti nekdo izmed njegovih prednikov izgubil Aljasko, zadeva seveda godi in mu raste greben, vse manj nasmejan pa je stric Sam – šerif Barack Obama, državljan sveta, ki mu je težko dokazati izvor ter prednike in se od ljubljenca spreminja v lažnivega kljukca …

Evrazijci, Avstralci ali celo Japonci?

Ameriški geni so z vseh vetrov, le izvirnih naj ne bi bilo med njimi! Šele pred okoli 15.000 leti naj bi prvi predniki staroselske indijanske kulture Clovisi stopili na trdna ameriška tla, domnevno visoko na severozahodu, po zanesljivih bioloških izsledkih so bili evrazijskega izvora. Prečkali so Beringovo cesto oziroma ožino, ko tam ni bilo morja, saj je velika ledena doba namreč močno znižala gladino svetovnih oceanov.

Clovisi so dobili ime po prvem najdišču pri mehiškem mestu, kamor so se domnevni azijski prišleki neverjetno hitro razširili, kmalu jih najdemo ne le v Srednji, marveč tudi na konici Južne Amerike. Seveda onstran luže še patriotsko vztrajajo zagovorniki teorije, da ti Indijanci niso bili prvi ljudje v Ameriki, a očitno so bili morebitni še starejši staroselci tudi »le« priseljenci, ki so morda prišli bodisi prek zahodnega ali vzhodnega oceana. Pri tem se borci za ameriško prvobitnost sklicujejo na skalne poslikave iz Južne Amerike, ki močno spominjajo na umetnine praprebivalcev Avstralije.

Uganka je tako imenovani Kennewick Man, ki so ga našli v Severni Ameriki in ne spominja na sibirske nomade, nekateri raziskovalci na njem prepoznajo japonske ali evropske prednike. Slednji trdijo, da so Ameriko že pred 20.000 leti prvi poselili evropski migranti, prišli naj bi po morju s španske sredozemske obale.

Kaj pa Ma'alta?

Najnovejše odkritje, ki buri duhove zadnji dve leti, povezuje davne ameriške prednike z Ma'alto, ne morda s sredozemskim otokom Malto, marveč s sibirskim krajem, kjer so že davnega leta 1920 našli fosilne ostanke štiriletnega otroka, ki jih danes hranijo v slovitem petrograjskem Ermitažu. Šele nedavno je namreč sloviti skandinavski paleogenetik Eske Willerslev iz Københavna z najsodobnejšimi pripomočki razvozlal genom in določil starost ostankov skeleta, z izsledki je šokiral pred časom na znanstveni konferenci o davnem ameriškem Odiseju v Santa Feju.

Deček je preminil pred 24.000 leti, a glej ga, zlomka, ne mamine ne očetove dedne sledi niso iz Sibirije, takšen genetski material je takrat obstajal le veliko bolj zahodno, na evrazijskem robu, še zahodno od Kavkaza. Profesor domneva, da so se predniki od tam pomaknili v Sibirijo in morda pozneje prenesli gene prek Beringove ožine v Ameriko. Tega nikakor ne more verjeti znanstvena kolegica Connie Mulligan s Floride, saj je »preprosto preohlapno in tako gre za zelo svobodno in nič kaj znanstveno interpretiranje podatkov«.

A trenutno za samostojno »ameriško raso« vendarle precej slabo kaže, že lani je raziskovalna skupina s Harvarda pod vodstvom Davida Reicha dokazovala, da so prav vsi doslej znani DNK-zapisi in podatki današnjih prebivalcev ZDA bodisi evropskega, afriškega ali azijskega izvora.