V glavnem mestu Nemčije, dežele ljubiteljev piva, so se mladi mikropivovarji uprli velikim koncernom in pivcem ponudili široko paleto okusov in raznolikosti, ki se skrivajo v hmeljevem napitku. V modernejših berlinskih soseskah se odpirajo male pivovarne in pivnice, kjer varijo in točijo pivo, ki se upira enoličnemu okusu, kakršnega na trg pošiljajo veliki proizvajalci.
Nova jantarna revolucija, ki se vrača v preteklost, poskuša oživiti nemški pivski trg, in to še posebno v stari novi prestolnici, ki se je pred sto leti ponašala s 95 pivovarnami. Fasade zgradb iz 19. stoletja, ki so preživele drugo svetovno vojno, še dandanes krasijo stare podobe velikih – in še vedno priljubljenih – imen, kot so Berliner Kindl, Schultheiss in Berliner Pilsner. Toda vonj po hmelju je iz njih že zdavnaj izginil: neogotski arhitekturni biseri so se spremenili v kulturne centre, oblikovalne studie in luksuzna stanovanja.
Boj proti enoličnosti
Čeprav v Nemčiji spijejo po 106 litrov piva na prebivalca na leto, pri čemer jih prekašajo le še Čehi in Avstrijci, trg že dolgo obvladuje nekaj velikih korporacij, kot je tovarna pijač Radeberger, sicer del prehranskega giganta Oetker. Berlinsko gibanje, ki ga je spodbudil razvoj t. i. craft pivovarn v ZDA, se kaže v mikropivovarnah, ki v zadnjih letih rastejo kot gobe po dežju. »Trg je resnično živ in hitro raste,« pravi Mark Hinz, 44-letni soorganizator prvega berlinskega festivala craft piv, na katerem se je letos predstavilo 15 mikropivovarn – in to samo iz četrti Friedrichshain. »Ljudje z veseljem poskušajo tista, ki imajo okus in ki kažejo, kaj se lahko naredi z istimi sestavinami v primerjavi s pivi, ki jih najdejo na policah supermarketov.«
»Nočem delati v industrijski pivovarni in nočem zapustiti Berlina,« poudarja 38-letni Wilko Bereit, ki je s poslovnim partnerjem Nilsom Heinsom leta 2009 odprl lokalno pivovarnico Rollberg. »Ne počivamo, res imamo veliko dela, vendar varimo resnično tradicionalno nemško pivo,« dodaja Bereit, ki ne pozabi povedati, da so lani 46 berlinskim lokalom prodali 180.000 litrov napitka. »Berlin je bil nekoč prava pivska metropola – in to zdaj spet počasi postaja,« pravi Mark Hinz.
Multikulturno pivo
Večina novih pivovarjev je znanje pridobila na berlinski politehnični univerzi, ki študentom ponuja program varjenja in tehnologije pijač. A v Berlin je pot zanesla tudi nekaj ameriških navdušencev, ki so odprli pivovarno Vagabund. Kot samouki so najprej varili le zase in za prijatelje. »Ko smo prišli sem, smo bili presenečeni nad omejeno ponudbo,« pravi Matt Walthall, ko se spominja, kako težko je bilo v nemških supermarketih najti pivo iz Belgije, Francije ali ZDA. »Trenutno varimo enkrat na teden po dvesto litrov, vendar bomo proizvodnjo že v kratkem povečali,« dodaja mladi pivovar. O okusu vagabunda pa Walthall pojasnjuje, da je precej ameriški (craft), a z nemškimi vplivi. »Berlin je zelo multikulturen in na neki način je takšno tudi naše pivo.«
