WASHINGTON – Predsednica ameriške centralne banke Federal Reserve (Fed) Janet Yellen je danes v svojem rednem polletnem poročilu kongresu dejala, da ameriška ekonomija okreva po surovi zimi v prvem četrtletju in v primeru, da se bodo pozitivni trendi nadaljevali, bo banka enkrat kasneje letos začela višati obrestne mere.
Yellenova je danes poročala finančnemu odboru v predstavniškem domu, enako pa bo opravila v četrtek v senatnem odboru za bančništvo. Povsem enaka bodo tudi vprašanja republikanskih kritikov glede domnevne zamude pri višanju obrestnih mer in skrivnostnosti poslovanja centralne banke.
Za denarno politiko pa je zadolžen Fed kot povsem neodvisna agencija zvezne vlade in Yellenova bo na vprašanja odgovarjala vljudno, ampak neomajno. Pozive nekaterih kongresnikov, da se poveča nadzor zakonodajne veje oblasti nad banko, bo ponovno zavrnila kot nevarno poseganje v učinkovito vodenje denarne politike brez obračanja po političnem vetru.
Glede obrestne politike pa ima banka mandat za iskanja ravnotežja med gospodarsko rastjo in inflacijo, kar je prav tako najbolje opravljati brez političnega vpletanja.
Pomen prvega višanja
Yellenova kongresu, posredno pa finančnim trgom sporoča, da se ne sme pretiravati s pomenom prvega višanja ključne obrestne mere, po kateri si banke med seboj čez noč posojajo denar in ki je od decembra 2008 na ravni med 0 in 0,25 odstotka. Obrestna mera bo ostala nizka za daljše obdobje, višanje pa bo, ko se bo enkrat začelo, postopno.
Vendar pa je tudi sama priznala simbolični pomen prvega višanja obrestnih mer, ker bo to pokazalo, da je gospodarstvo po velikem udarcu finančne krize leta 2008 in recesije resnično okrevalo.
Prvič septembra?
Analitiki pričakujejo, da bo Fed ključno obrestno mero najprej povišal septembra, in sicer za 0,25 odstotne točke, potem pa do konca leta morda še enkrat za prav toliko. Ampak Yellenova ponavlja, da bo to odvisno od nadaljnjega okrevanja trga delovne sile in inflacije, ki je trenutno prenizka.
Yellenova je kongresnikom pojasnila, da se trg delovne sile izboljšuje, saj je stopnja brezposelnosti junija upadla na 5,3 odstotka, kar je najnižje v zadnjih sedmih letih. Manj je dolgoročno brezposelnih, za pol leta in več, manj je tudi začasno zaposlenih. Problem ostaja slaba rast plač.
Napredek v različnih panogah
Potrošniška poraba lepo okreva, kar med drugim dokazuje majska in junijska rast prodaje avtomobilov. Napreduje tudi gradbeništvo. Še vedno prešibke pa so poslovne investicije, skupaj z izvozom, za kar je kriv trden dolar.
Na ameriško ekonomijo negativno vplivajo dogajanja v tujini, pri čemer je Yellenova omenila Grčijo, ki je še naprej v hudih težavah. Z izzivi se ubada tudi Kitajska zaradi velikega notranjega dolga, slabega nepremičninskega trga in viharnih finančnih razmer.
Na kritike republikancev glede odprtosti pa je Yellenova odgovorila s trditvijo, da je Fed med najbolj preglednimi centralnimi bankami na svetu. Omenila je novinarske konference po štirih od skupaj osem letnih zasedanj Odbora za odprti trg (FOMC) ter pogostejše izdaje gospodarskih napovedi. Preveč pa se ne morajo odpirati, ker bi to negativno vplivalo na sposobnost vodenja denarne politike.
