Iz vojne v odvisnost

Med praznimi pločevinkami piva, starimi časopisi, smrdečimi po bruhanju, in zavrženo alufolijo v parkirni hiši v srcu Švedske posedajo mladi afganistanski iskalci azila in kadijo heroin. »Ko kadimo, smo mirni in brez skrbi,« pravi Mahdi, 16-letni afganistanski begunec, ki je začel uživati heroin kmalu za tem, ko je pripotoval na Švedsko, in se hitro navadil nanj.

Dolgo čakanje

Uppsala, univerzitetno mesto, ki leži kakšno uro vožnje severno od Stockholma, je sprejela skoraj tisoč iskalcev azila brez spremstva, mlajših od 18 let. In kakih sto jih je začelo uživati heroin, medtem ko so čakali na odgovor pristojnih organov, kar lahko traja tudi celo leto. Švedske oblasti se zavedajo, da je zloraba mamil med mladimi begunci resen problem. V Stockholmu so lani na zdravljenje zaradi zasvojenosti napotili najmanj tisoč mladih azilantov, večinoma mladoletnih fantov.

Anders Nilsson je vodja policijskega oddelka za mamila, ki hoče nekaj narediti. S svojo skupino policistov pod krinko po Uppsali išče mlade zasvojence s heroinom. Na živahni nakupovalnici stopi k skupini fantov, da bi preveril, ali je kateri videti zadet, in jim prebrska žepe. Švedska želi poskrbeti, da mladi odvisniki ne bi zabredli v še globlje težave in postali nevarni sebi in družbi. »Težko je čakati toliko časa na obdelavo prošnje za azil,« pravi Hilde Wiberg, vodja socialne službe v Uppsali, in dodaja, da so številni mladi begunci že tako in tako zaznamovani s travmatičnimi izkušnjami.

Šestnajstletni Mahdi je imel srečo: iztrgal se je iz objema mamil in dobil stalno bivališče na Švedskem. Heroin je začel kaditi iz strahu pred izgonom iz države, pojasnjuje: »Če ti ne odobrijo prošnje, se moraš vrniti domov.« Vrnitev domov pomeni, da mu grozi, da ga bodo ubili talibi ali pa pripadniki Islamske države.

Afganistanci tvorijo največji delež mladih beguncev brez spremstva odraslih na Švedskem. Skoraj 80 odstotkom oblasti odobrijo prošnjo za azil. Po podatkih švedske agencije za priseljevanje so letos od 1321 obdelanih prošenj zavrnili le 200 mladih prosilcev.

Namesto v ječo na zdravljenje

Kakor poudarja Daniel Larsson, načelnik policije v Uppsali, uporaba ali posedovanje mamil ne vpliva negativno na prošnjo za azil – kriminalno dejanje pa. Da bi zadovoljili potrebo po heroinu, se številni zasvojenci zatečejo h kriminalu. Po besedah policistov mladi odvisniki kradejo stvari iz luksuznih butikov, lokalni mediji pa pišejo tudi o uličnih ropih. Nato se z vlakom ali avtobusom odpravijo po heroin v Stockholm. Če jih policisti pod krinko zasačijo med uživanjem drog, jih peljejo na odvzem urina in jih izročijo v varstvo socialne službe. A samo zaradi zlorabe mamil ne gredo za zapahe.

Anders Nilsson je prepričan, da zanje ni druge rešitve kot rehabilitacija: »Namesto da bi jih poslali v zapor, jih lahko obsodimo na zdravljenje.« Tiste, ki so padli v globine zasvojenosti, pošiljajo v varovane domove po vsej Švedski. A Nilsson dodaja, da so ti marsikje že prepolni.

Za Salima, 17-letnega Kurda, ki je na sever Evrope pripotoval brez spremstva odraslih, je Švedska varna država, kjer lahko dobi brezplačno izobrazbo in zdravstveno oskrbo. Čeprav še vedno čaka na odobritev prošnje za azil in pogreša družino, pravi, da je zelo srečen, da je v Švedski. Ta je leta 2015 sprejela največ beguncev in migrantov na prebivalca v vsej Evropi. »Tukaj nimam nobenih težav. Hodim v šolo,« zadovoljno pove Salim in doda, da se mladi azilanti ne bi zatekali k drogam, če ne bi imeli resnih težav. In ko ga pobarajo, kaj bi rad postal, če bi lahko ostal na Švedskem, z nasmeškom odvrne: »Rad bi bil policist.«