Naslov članka je »Pahor ne priznava fojb in eksodusa. Zgodovina ga zanika«, podnaslov »Slovenski pisatelj italijanskega državljanstva zmanjšuje tragedijo in kritizira državne predsednike, od Ciampija do Napolitana«, mali vmesni naslov pa »Partizan. Zelo dolga serija netočnosti zaradi ultranacionalizma«.
Pahor ne priznava fojb
Pahorju v članku zlasti očitajo, da je osvojil Titove zahteve po sedmi jugoslovanski republiki ter da ne priznava istrskega eksodusa in fojb, saj naj bi po njegovem mnenju v fojbah končalo le nekaj sto ljudi, medtem ko naj bi šlo po pisanju italijanskega dnevnika za tragedijo. Pisec zaključuje članek s trditvijo, da Pahor dokazuje gnus do dneva na spomin na fojbe in da so po njegovem prepričanju kriminalci Italijani, so ob tem sporočili iz tržaškega dvojezičnega spletnega časopisa www.slomedia.it.
Oseben in nizek udarec
Ob tem časnik na spletni strani piše, da gre za oseben, predvsem pa nizek udarec prvemu »ambasadorju Slovencev, ki živimo v Italiji in verjetno najbolj poznanemu živečemu Slovencu nasploh«.
»Gre za fascinantno fresko Italije v dvajsetem stoletju na vzhodni meji, v kateri se prepletajo zgodovinske epizode, osebna dogajanja in pristranski viri, spretno pomešani v kaši s protiitalijanskimi čustvi«, pa po poročanju Slomedie piše v časopisnem članku Il Giornala, ki ga je podpisal Riccardo Pelliccetti.
»Gre za skrajni nacionalizem, ki je vodilni motiv vseh strani, tudi tistih najbolj dramatičnih,« še piše v članku.
Pahor ultranacionalist?
V zadnjem poglavju, ki naj bi bil, kot piše avtor članka, duhovna oporoka, pa je Pahor po njegovem mnenju ultranacionalist v svojem odnosu do italijanskega predsednika Giorgia Napolitana. Pahor se v svoji avtobiografiji namreč sprašuje, ali je predsednik Napolitano pozabil, da so na tem ozemlju živeli le Slovenci in da je torej mirovna konferenca leta 1947 vrnila Jugoslaviji, zdaj Sloveniji, le ozemlje, kjer so Slovenci od nekdaj živeli.
