LJUBLJANA, BRUSELJ – Dozdajšnji predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso se je, tik preden je prepustil fotelj nasledniku dr. Jean-Claudu Junckerju, odločil, da bo še zadnjič zviška bral levite vladam tistih članic EU, ki niso dovolj dosledno upoštevale proračunskih usmeritev iz Bruslja. Barroso je namreč spustil z verige dozdajšnjega komisarja za gospodarske in denarne zadeve Jyrkija Katainena, ta pa je pisal finančnim ministrom petih evropskih držav (Italije, Francije, Avstrije, Malte in Slovenije).
Francoski premier Manuel Valls se je na to takoj odzval – Katainen naj bi francoskega finančnega ministra opozoril, da Francija pretirava z javnofinančnim primanjkljajem – in pojasnil, da njegova vlada že ne bo spreminjala proračunskega načrta za leto 2015: »Francija je velika država in si zasluži spoštovanje Evropske komisije.« Italijanska politika je storila še celo več: medtem ko je italijanski predsednik Giorgio Napolitano podpisoval zakon (finančne) stabilnosti, ki Barrosu pač ni mogel biti všeč, je predsednik vlade Matteo Renzi obelodanil Katainenovo pismo in italijansko javnost seznanil z vsemi podrobnosti, ki so zapisane v njem. Katainen naj bi, kot rečeno, v petih pismih z oznako strogo zaupno grajal le vlade tistih držav iz evrskega območja, katerih osnutki proračunskih načrtov so v nasprotju z obvezujočimi pravili EU. Če jim teh napak in pomanjkljivosti ne bo uspelo odpraviti do sredine novembra, ko naj bi oddale končne predloge svojih proračunskih načrtov, tvegajo, da bodo obtožene, da so resne kršiteljice evropskih zapovedi, in za to kaznovane.
Kot rečeno, pisma iz Bruslja naj bi prejelo pet finančnih ministrov: Barrosov finančni birič naj bi namreč pisal tudi predstavniku slovenskih tlačanov, pardon, dr. Dušanu Mramorju.
Logično vprašanje se, torej, glasi: je tudi slovenska vlada prejela takšno zaupno pismo ali ga je prejel »samo« naš finančni minister? Dežurni vladni agitatorji so povsem pričakovano takoj začeli dokazovati, da slovenska vlada pisma najbrž še (vsaj za zdaj) ni prejela. In s čim so utemeljevali takšno domnevo? Kot po navadi kar z izjavo dr. Mira Cerarja mlajšega. Predsednik slovenske vlade je namreč ob svojem prvem prihodu na vrh EU izrazil prepričanje (izrazil prepričanje?!), da bo slovenski proračunski načrt nazadnje bržda dobil zeleno luč iz Bruslja. Kako se je že glasil tisti... ljubki oglas? »In svizec je zavil čokolado.« Toda o tem, da je tudi slovenski finančni minister med prejemniki Barroso-Katainenovih zaupnih pisem, je poročal ugledni britanski časnik Financial Times, minister Mramor pa, roko na srce, tega do danes ni ne potrdil ne zanikal. Ker ne sme? Ne, najbrž le zato, ker v Bruslju pravijo, da je vse, kar piše v takšnih pismih, strogo varovana skrivnost.
Italijanska vlada se je po zaslugi premierja Mattea Renzija prvič odločila, da bo preprosto presekala bruseljski gordijski vozel. Četudi je italijanski dolg lani znašal že 132 odstotkov BDP – po zapovedih EU ne bi smel presegati 60 odstotkov BDP –, je italijanska vlada prepričana, da je treba pospešeno sprejemati predvsem ukrepe, ki spodbujajo gospodarsko rast, ne pa nadlegovati posameznih članic EU s preživetimi in neživljenjskimi omejitvami. Renzi pravi, da odslej ne bo upošteval nobene bruseljske cenzure, da bo sprotno razkrival vse nespodobnosti evropske birokracije in sodržavljane seznanjal, kako Evropska komisija in druge ustanove EU zapravljajo denar evropskih davkoplačevalcev. |
