»Ob proučevanju razmer ocenjujemo, da je bilo glede tega vprašanja nekaj nerodne komunikacije. Naše trdno in iskreno prepričanje je, da Slovenija nikakor ni blizu potrebi po pomoči. Komunikacija je bila nejasna in to je nekatere napeljalo na misel, da se nekaj pripravlja,« so pojasnili viri.
Predsednik vlade Janez Janša je nedavno po srečanju s predsedniki parlamentarnih strank opozoril, da bo od glasovanja o vnosu fiskalnega pravila v ustavo v DZ odvisna usoda reševanja težav v bančnem sistemu.Pri tem je ponudil scenarij, da bo Sloveniji bodisi uspelo težave rešiti sami ali pa bo prisiljena slediti Španiji in Cipru ter prositi za pomoč.
Slovenije ne bo šesta članica EU, ki potrebuje pomoč
Tako premier Janša kot finančni minister Janez Šušteršič sta v odzivu na špekulacije nekaterih svetovnih medijev o slovenski prošnji za pomoč območja evra medtem jasneje poudarila, da Slovenija ne bo šesta članica območja skupne valute, ki bo morala zaprositi za pomoč.
»Ta nevarnost je bila odpravljena s sprejetjem in uveljavitvijo zakona za uravnoteženje javnih financ, s čimer smo nakazali, da mislimo resno s spoštovanjem zavez, ki jih je dala prejšnja vlada,« je v sredo za Radio City na primer pojasnil Janša.
Šušteršič pa je v četrtek zatrdil, da se zdi glede na trenutno sliko o razsežnosti problematike slabih posojil v bančnem sistemu problem obvladljiv z lastnimi sredstvi in Sloveniji ne bo treba zaprositi za pomoč iz mehanizmov za stabilnost evra.
Če pa se bodo problemi izkazali za večje ali se bodo pojavila nova tveganja, pa minister v perspektivi naslednjih nekaj let ne izključuje niti take odločitve.
