Ima Mona Liza predhodnico?

ŽENEVA – Najslovitejši portret na svetu z najskrivnostnejšim nasmeškom ima morda še predhodnico. Še ena Mona Liza s prešernejšim nasmeškom in mnogo mlajša naj bi visela v Ženevi, slika, ki domuje v Louvru, pa se tako menda ne more več ponašati z nazivom izvirnika, menijo nekateri.

Domneva je že razdelila svetovno umetniško smetano: nekateri odločno trdijo, da je Mona Liza iz Islewortha, torej različica z mlajšo damo, nastala deset let prej, le po tem prvem zgledu da je Leonardo da Vinci sploh zmogel izdelati takšno mojstrovino, drugi pa menijo, da je prav verzija z mladim dekletom nastala pozneje, kot dopolnilo zgodbe. Prvi so prepričani, da je to jasna potrditev Leonardovega sloga, ki je pogosto ustvaril več različic ene podobe, drugi, denimo strokovnjak za Leonardova dela Martin Kemp z Oxforda, menijo, da je to povsem v neskladju z renesančnim velikanom, predvsem pa da je Mona Liza iz Islewortha neznačilno velikih dimenzij. Povrhu je mlajša dama olje na platnu, potrjeni izvirnik pa olje na topolovem lesu, mojstrova najznačilnejša tehnika – a prav to je voda na mlin najnovejši teoriji, češ da Leonardo toliko let prej očitno še ni dodelal sloga portretiranja! Likovna strokovnjaka in umetnostna zgodovinarja Alessandro Vezzosi iz Švice in Carlo Pedretti iz Kalifornije bosta v petek razkrila domnevne dokaze, češ da je mlado dekle ravno tako Leonardova stvaritev in predhodnica priljubljenega portreta – tako rekoč bosta razvrednotila legendarno Mono Lizo, ki še vedno priteguje trume oboževalcev v Louvre in ki je bila nemalokrat žrtev objestnih prekupčevalcev ter vandalov!

Potrditev iščeta tudi v številnih teorijah in biografijah, ki opozarjajo na skrivnostno ozadje nastanka slovitega portreta, predvsem na zgodovinsko knjigo Givannija Lomazza iz 1584, ki omenja tako Giocondo kot tudi Mono Lizo, torej namiguje, da sta sliki oziroma skrivnostni dami pravzaprav dve! Kakor koli že, v preteklosti so se že mnogokrat pojavili ponaredki in ugibanja, ki so hoteli Mono Lizo, za zdaj edini uradno potrjeni portret s tem imenom, spodnesti s prestola, zato dvomljivci opozarjajo, da je še mnogo prezgodaj za takšna prepričanja. Vsekakor pa ne gre zanemariti zanimive preteklosti mlajše slike: malce pred prvo svetovno vojno jo je na sejmu v Somersetu kupil angleški zbiratelj Hugh Blaker in jo shranil v svojem studiu v Isleworthu, od tod torej ime. Blaker jo je 1962 prodal ameriškemu zbiratelju Henryju F. Pulitzerju, ki si je vse življenje, seveda brez uspeha, prizadeval dokazati, da ima v lasti Leonardov izvirnik, umetnino pa je po smrti zapustil svojemu dekletu. Portret je pozneje zamenjal nekaj lastnikov, dokler ga ni kupil švicarski konzorcij Mona Lisa Foundation in jo shranil v bančnem trezorju.

Po štiridesetih letih bo iz teme ugledala luč dneva Mona Liza iz Islewortha in verjetno zasejala seme dvoma o delu enega največjega likovnih mojstrov vseh časov: umetnostni zgodovinarji pa ljudi vendarle brzdajo pred pretiranim navdušenjem, kajti za uradno potrditev takšne prelomnice bo sliko moralo temeljito proučiti še nekaj forenzikov in poznavalcev.