Zgodovina se ponavlja. Potem ko so pokemoni oziroma žepni pošastki pred dvajsetimi leti prvič osvojili svet – in pravzaprav nikoli niso izginili –, se zdaj vračajo s polno silo. Japonski Nintendo, ki je kriv za drugo najbolje prodajano franšizo videoiger vseh časov (prvi je prav tako njegov Mario), je izkoristil moč sodobnih pametnih telefonov in spet sprožil pravo manijo.
Veliki uspeh
Nintendov prihod v svet mobilnih iger se je izkazal za odlično poslovno potezo, potem ko je japonski igričarski velikan dolgo vztrajal le pri igrah za videokonzole. Pokemone z mobilnikom v rokah išče staro in mlado po vsem svetu, Nintendo pa služi mastne denarje. Igra je sicer brezplačna, a znotraj aplikacije kupujemo pokekovance in druge dobrote, s katerimi si olajšamo igranje. Vrednost Nintendovih delnic se je v dveh tednih po objavi igre povečala za 120 odstotkov, s čimer je družba po tržni vrednosti (42,5 milijarde dolarjev) prehitela celo veliki Sony.
Ko se je pokemon go, ki so ga v sodelovanju z Nintendom razvili pri ameriški družbi Niantic, 6. julija pojavil v spletnih servisih za telefone z operacijskima sistemoma ios in android, in to za začetek le v ZDA, Avstraliji in na Novi Zelandiji, so ga igralci zgrabili s takšnim navdušenjem, da so tudi drugod po svetu iskali načine, kako si igro naložiti na mobilnik, čeprav v njihovih državah uradno še ni bila dobavljiva. Pokemon go je zdaj na voljo tudi v Sloveniji.
Obogatena resničnost
Skrivnost uspeha je v tem, da je igra dovolj lahka, da jo lahko igra res vsakdo, poleg tega pa prinaša nekaj razmeroma novega: obogateno resničnost. Saj so igre in aplikacije, ki so uporabljale tako imenovani augmented reality, obstajale že prej, a še nobena ni tako pritegnila ljudi. Igralec ne raziskuje domišljijskega sveta, ampak se naokoli potika po resničnem zemljevidu svoje okolice, kjer išče pokemone. Ko najde naključno generiranega pokemona, do katerega pride s pomočjo lokacijskih podatkov, ki jih sprejema in oddaja njegov mobilnik, pritisne nanj in žverca se s pomočjo kamere na telefonu pojavi v igralčevi okolici. Tedaj ga mora pociljati s pokežogo: če ga zadene, se pokemon (skupaj z nagrado v obliki bonbonov in zvezdnega prahu) prenese v zbirko oziroma enciklopedijo pokedex. Cilj igre je zbrati vseh 151 izvirnih pokemonov. A brez skrbi, kot v dosedanjih igrah se bodo skozi čas pojavljali novi in novi pokemoni – po šestih generacijah iger, risank in igralnih kart jih obstaja že 721.
Po raziskovanju in lovljenju pokemone razvijamo in nadgrajujemo, pri čemer v pokestopih (lokacijah, ki so jih razvijalci prenesli iz Niantecove prejšnje igre ingress, ki prav tako uporablja obogateno resničnost) nabiramo pokežoge in druge nagrade, ki jih potrebujemo za razvoj pa tudi privabljanje malih zverinic, nato pa se lahko odpravimo še v pokegym, areno, kjer se s soigralci v eni izmed treh ekip spopadamo z drugimi pokemoni.
Druženje in incidenti
Prednost oziroma drugačnost v primerjavi s preostalimi mobilnimi igrami je ta, da tudi igralec postane mobilen. Pokemone je treba najti v resničnem svetu, tako da je treba vstati in se odpraviti do točke, kjer je žverca (a pri tem bomo najverjetneje še naprej ostali v nezdravi sključeni drži). Ker pri tem pogosto naletimo na druge igralce, igra tudi spodbuja druženje, saj se igralci radi pohvalijo, katere pokemone že imajo in kako so »nabildani«, pogosto pa se zgodi, da se na isto mesto, kjer je pokemon, hkrati odpravi več ljudi. V newyorškem Centralnem parku je tako nastala prava gneča, ko se je več sto ljudi s telefoni v rokah in tudi z avtomobili odpravilo iskat razmeroma redko žverco, imenovano Vaporeon.
Zgodile pa so se tudi kakšne manj zabavne stvari. Ker se pokemoni pojavljajo naključno, se je eden znašel tudi pred washingtonskim muzejem, posvečenem holokavstu. In kot da to ne bi bilo dovolj, je šlo za pošastka, imenovanega Koffing, ki izpušča strupen plin, pojavil pa se je pred razstavo o žrtvah plinskih celic v nacističnih koncentracijskih taboriščih med drugo svetovno vojno. Zato so številni muzeji, pokopališča in cerkve v ZDA in drugod po svetu že pozvali Niantic, naj jih umakne iz igre.
Druga težava je ta, da se igralci pogosto preveč zatopijo v igro in pozabijo, da se sprehajajo po resničnem svetu. Hujših incidentov sicer še ni bilo, prihajajo pa poročila o prometnih nesrečah in padcih pa tudi o motenju zasebne posesti, predvsem v ZDA. In kako je na naši strani Atlantika? Španski policisti opozarjajo igralce, naj bodo previdni med iskanjem pokemonov, saj so morali iz avtocestnega predora v Barceloni že reševati japonska turista. Gorska reševalna zveza Slovenije je na Facebooku pozvala ljudi, naj ne preganjajo pokemonov po gorah, saj lahko kombinacija zahtevnega gorskega sveta in neizkušenosti pripelje do hudih posledic.
Torej, če boste na ulici zagledali nekoga, ki hodi naokoli in bulji v mobilnik, je zelo verjetno na sledi pokemonu.
| Požrešna igra Veliko igralcev pokemon go je že opazilo, da jim aplikacija hitro požira baterijo. Ker se igro večinoma igra na prostem, je treba imeti zaslon nastavljen na najmočnejšo jakost, poleg tega pa je treba imeti prižgano tudi GPS-anteno in mobilni internet ali wi-fi; po drugi strani pa sama aplikacija ne prenaša pretirano veliko mobilnih podatkov, kar je plus. Dodatna zunanja baterija ni odveč, v sami igri pa je priporočljivo vključiti varčevalni način (battery saver). Pomaga tudi, če izključimo zvočne učinke, glasbo in vibracije, v Googlovih zemljevidih pa si lahko vnaprej naložimo ozemlje, po katerem tavamo, s čimer prihranimo tako pri bateriji kakor pri prenosu mobilnih podatkov. |
Radovedni pokemoni
Takoj po splavitvi igre so se pojavila opozorila, da aplikacija na Applovih napravah pri registraciji z Googlovim računom pridobi popoln dostop do računa, se pravi do vseh stikov, elektronske pošte, dokumentov v oblaku, fotografij in videov ter drugih vsebin. Napako so vmes že popravili in omejili dostop le do osnovnih informacij.
