Ko v predavalnico vstopi uniformirani general, študentje vstanejo in na njegov pozdrav »Chavez živi!« odgovorijo z »Boj se nadaljuje!«. Nato se začne enourno predavanje o življenju in delu danes pokojnega venezuelskega socialističnega voditelja Huga Chaveza.
Predmet z naslovom Študij misli vrhovnega poveljnika Huga Chaveza, ki so ga pripravili na vojaški akademiji v Caracasu, je privabil že več kot 10.000 slušateljev. Kritiki trdijo, da gre za ustvarjanje kulta osebnosti v severnokorejskem slogu, zagovorniki pa vztrajajo, da promovira humanistične vrednote in ideale, ki da jih Venezuela in širši svet še kako potrebujeta.
Življenje in delo
»Chavez je za nas prenos bolivarske misli v 21. stoletje,« pravi nosilec predmeta, brigadni general Moises Villarroel, ko v povezavi z nekdanjim predsednikom omeni legendarnega južnoameriškega borca za neodvisnost Simona Bolivarja. Serija predavanj, ki je lahko del visokošolskega do- ali podiplomskega študija, išče Chavezove filozofske korenine pri Bolivarju in drugih protikolonialističnih junakih Južne Amerike ter analizira njegovo življenje od mladosti v podeželski kolibi prek vojaške kariere in neuspelega državnega udara leta 1992 do zmage na predsedniških volitvah 1998. ter vodenja države do smrti leta 2013.
Med študenti so večinoma vladni uslužbenci in vojaški častniki iz Argentine, Brazilije, Ekvadorja in Nikaragve. Eden od navdušenih slušateljev, vojaški polkovnik Victor Flores, pravi, da je še posebno užival v do zdaj neznanih anekdotah iz predsednikovega življenja: »Človek spozna tudi njegovo navadno, človeško stran.«
Kult osebnosti
Hugo Chavez je Venezuelo na svetovni zemljevid nedvomno postavil močneje od nafte in misic, zato se njegovi podobi po svetu posveča poseben del predavanj z naslovom Chavez, kontinentalni in svetovni voditelj. Študentje proučujejo njegove govore na mednarodnih srečanjih, med katerimi je še posebno priljubljen nastop v Združenih narodih leta 2006, ko je dan po govoru tedanjega ameriškega predsednika Georgea W. Busha dejal, da za govorniškim odrom še vedno smrdi po žveplu.
Brigadni general Nerio Galban, glavni tajnik vojaške akademije v Caracasu, vse skupaj popelje še dlje, ko Chaveza primerja z Jezusom Kristusom: svetopisemsko zgodbo, v kateri je ta nahranil množico ljudi, primerja s Chavezovimi programi subvencionirane hrane, Jezusovo čudežno zdravljenje bolnih pa poveže z brezplačnimi operacijami sive mrene. »On živi skozi nas,« pravi Galban.
Tovrstne kvazireligiozne povezave se kritikom njegovega režima zdijo hudo pretirane. Študijski program označujejo za pranje možganov, ki ga izvajajo vlada in varnostne sile. Chavez ima med privrženci že zdaj kultni status, njegov naslednik Nicolas Madura pa se razglaša za njegovega sina in visoke goste iz tujine popelje v mavzolej, kjer počivajo posmrtni ostanki nekdanjega voditelja. V čast Chavezu so v Venezueli oblikovali tudi slog pisave, ki je podobna njegovemu rokopisu, njegove objave na spletnem omrežju twitter so končale v knjižni obliki, nedavno pa se je na odrskih deskah znašel tudi balet, ki slavi njegovo življenje.