ZAGREB, LJUBLJANA – Hrvaška vlada je po poročanju portala Siol.net danes slovenski strani poslala predlog sporazuma za rešitev Cimosovega spora na Hrvaškem, v katerem naj bi bili dodatni pogoji glede ohranjanja delovnih mest na Hrvaškem, ki odstopajo od dogovora iz minulega tedna. Ti pogoji naj bi bili za italijanske kupce nesprejemljivi.
Ministra sta se pogovarjala
V Družbi za upravljanje terjatev bank (DUTB), kjer vodijo postopek prodaje Cimosa italijanskemu skladu Palladio Finanziaria oz. njegovi družbi TCH Cogeme, so napovedali sporočilo za javnost, potem ko ga bodo uskladili z drugimi déležniki v zgodbi. Poleg DUTB namreč v pogovorih s hrvaško stranjo sodelujeta še Slovenski državni holding (SDH) in gospodarsko ministrstvo, koraki pa morajo biti usklajeni z italijanskimi kupci.
Minuli ponedeljek sta sicer gospodarski minister Zdravko Počivalšek in hrvaški minister za državno premoženje Goran Marić na Otočcu dosegla dogovor glede terjatve hrvaške Agencije za zavarovanje depozitov in sanacijo bank (DAB) do Cimosa, ki je ključni odložni pogoj za izpeljavo nakupa 92-odstotnega deleža Cimosa. Tega je nato potrdila tudi hrvaška vlada.
Nezadovoljen tudi kupec
Siol.net zdaj piše, da naj bi v Zagrebu v besedilo sporazuma, ki so ga danes poslali v Ljubljano, vnesli nekatere pogoje glede ohranitve delovnih mest na Hrvaškem, ki niso bili predmet dogovora med ministroma, nesprejemljivi pa so tudi za italijanskega kupca. Če bo Hrvaška pri teh pogojih vztrajala, se bodo Italijani iz posla v prihodnjih dneh dokončno umaknili, so zapisali na portalu.
Sporazum, ki so ga poslali, namreč po navedbah portala izrecno predvideva, da bo Palladio Finanziaria proizvodnjo na Hrvaškem v prihodnjih dveh letih zadržal v dosedanjem obsegu, in to na vseh treh istrskih lokacijah, v Buzetu, Roču in Labinu. A v Cimosovih družbah na Hrvaškem že odpuščajo po programu, ki je usklajen tudi s sindikati v Cimosu. Italijani naj bi tako ponudili zavezo po ohranitvi delovnih mest v letošnjem letu na najmanj dveh lokacijah, in to na podlagi poslovnega načrta, ki je usklajen tudi s ključnimi kupci koprske skupine. Če novih naročil ne bo, potem novi lastniki vseh proizvodnih lokacij Cimosa ne bodo potrebovali.
Cimos ne bo preživel
Iz virov blizu italijanskega sklada je tako mogoče slišati, da gre za pogoje, ki ne omogočajo preživetja Cimosa in posegajo v poslovne odločitve morebitnega novega lastnika. Dogovor iz Otočca sicer predvideva, da bo Cimosov dolg, ki naj bi skupaj z obrestmi dosegel že 57 milijonov evrov, DAB pa zaradi njega toži Cimos, odkupil DUTB, zanj pa plačal sedem milijonov evrov. DAB, neke vrste hrvaška slaba banka, bo medtem umaknila tožbo proti Cimosu.
Siol.net pa opozarja, da se s tem sporazumom ne ustavlja preostalih postopkov in morebitnih novih terjatev do DUTB drugih državnih organov Hrvaške. Istočasno, ko je DAB proti Cimosu vložil tožbo, je namreč skušalo hrvaško državno pravobranilstvo po pisanju portala izpodbijati pridobitev lastninske pravice na Cimosovih nepremičninah v Buzetu in Roču. Sodni postopek za lokacijo v Buzetu je pravobranilstvo sicer tudi na drugi stopnji izgubilo, a imajo zdaj v Zagrebu še skoraj 20 let pravico do vložitve tožbe.
Če do prodaje Cimosa, ki je trenutno v državni lasti, ne bo prišlo, bodo ogroženi novi posli in delovna mesta več kot 4000 zaposlenih, opozarjajo v koprski družbi.
