ZAGREB – Hrvaški državljani bodo v nedeljo odločali o članstvu svoje države v EU, potem ko je državni vrh decembra lani podpisal pristopno pogodbo po skoraj šestletnih pogajanjih z Brusljem.
Skoraj 60 % podpore
Raziskave javnega mnenja od julija lani kažejo, da bo 55 do 61 odstotkov volivcev na referendumu podprlo vstop v povezavo. Hrvaški znanstvenik Davor Pavuna je proti vstopu v organizacijo, ki razpada, medtem ko akademik Vladimir Ibler zagovarja vstop v EU, četudi je nekaj argumentov proti temu. Svoje je v tej kampanji dodala tudi EU sama. Štiri dni pred referendum je v Zagreb prispeval švedski zunanji minister Carl Bildt. Prvi tuji diplomat na obisku po izvolitvi nove vlade je pojasnil, da bo Hrvaška v EU lažje reševala probleme. K podpori članstvu v EU je vernike pozvala katoliška cerkev na Hrvaškem, svoje člane pa tudi največje sindikalne centrale in nekatera od vodilnih veteranskih združenj.
Prvi referendum po letu 1991
Članstvo Hrvaške v EU je bil eden od strateških ciljev države od njene osamosvojitve. Opredelitev tega članstva kot strateškega nacionalnega interesa države je hrvaški sabor potrdil v četrtek z deklaracijo, ki jo je podprlo 127 poslancev, eden je bil proti. Kot prednosti članstva najpogosteje izpostavljajo mir, politično stabilnost, sedenje za isto mizo, ko gre za odločanje o evropskih poslih, in denar EU za razvoj Hrvaške. Nedeljski referendum bo prvi referendum po tistem o osamosvojitvi Hrvaške, ko so državljani maja 1991 osamosvojitev podprli z več kot 90 odstotki glasov.
4,5 milijona volilnih upravičencev
Tako bo za potrditev članstva v EU potrebna nadpolovična večina tistih, ki se udeležijo referenduma, in ne polovica vseh hrvaških državljanov z volilno pravico, kot je to določala stara referendumska zakonodaja. Na referendumsko vprašanje »Ali ste za članstvo Republike Hrvaške v Evropski uniji?« bo lahko odgovorilo nekaj več kot 4,5 milijona hrvaških volilnih upravičencev, med katerimi jih približno 413.000 živi v tujini.