Hrvati trepetajo pred mišjo mrzlico

ZAGREB – Na kliniki za infekcijske bolezni dr. Frana Mihaljevića v Zagrebu so zaznali povečano število obolelih s hemoragično mrzlico z ledvičnim sindromom, v ljudskem jeziku bolj znano kot mišjo mrzlico, kar bi lahko bil uvod v epidemijo te bolezni, poročajo hrvaški mediji. To je virusno obolenje, ki se v posameznih primerih pojavi vsako leto, vsakih nekaj let pa v obliki epidemije. Najmanj tretjina letos obolelih se je okužila na zagrebški Medvednici, so sporočili z infekcijske klinike. Zbolelo je pet uslužbencev nacionalnega parka Plitvička jezera, v bolnišnici v Gospiću se zdravi osem ljudi s sumom na mišjo mrzlico. Epidemiologi so potrdili prisotnost bolezni in povedali, da gre za posamične primere in ne epidemijo. In tudi če bodo z laboratorijskimi testi bolezen pri vseh potrdili, pravijo strokovnjaki, še vedno ne gre za epidemijo.

Povzročitelji bolezni so virusi, ki jih v okolje s slino in iztrebki izločajo glodavci: miši in voluharice. Okužbi so najbolj izpostavljeni ljudje, ki so pogosto v naravi, zaradi rekreacije ali službe – planinci, izletniki, vojaki, gozdarji, kmetje; bolezen se pojavlja pogosteje poleti predvsem na podeželju, pozimi pa tudi v mestih oz. gosto naseljenih krajih zaradi okuženih predmetov in hrane v shrambah. Okužimo se z vdihavanjem prahu, okuženega z izločki glodalcev (pospravljanje kleti, podstrešja), ali uživanjem okužene hrane in vode ter pri stiku s kužnino prek kože (pri kopanju v površinski vodi, stiku z okuženo zemljo). Prenos s človeka na človeka ni dokazan.

Zaradi specifičnih vremenskih razmer je povsod na Hrvaškem, pravijo strokovnjaki, povečana pogostnost okužbe z mišjo mrzlico, zato gre pričakovati nove okužbe; v zadnjem mesecu, so sporočili iz nacionalnega parka, je zbolelo približno deset uslužbencev, ne pa tudi obiskovalci.

Da bi preprečili morebitno epidemijo med poletnimi meseci, prebivalce opozarjajo na povečano previdnost: povsod, doma in v naravi, je potrebno vzdrževanje čistoče, populacijo glodavcev je treba zmanjšati na najnižjo možno raven s pomočjo pasti in strupov. Previdnost velja nameniti hrani in pijači, ki naj bosta vseskozi v primernih posodah, stran od potencialnega stika z glodavci. Še posebno naj bodo pozorni kadilci, ki imajo pogostejši stik z usti in nosom. Bolezen se najpogosteje pojavi teden do dva po izpostavljenosti virusu, kaže se z naglo povišano temperaturo, ki jo spremljajo mrzlica, močan glavobol, bolečine v trebuhu in križu, motnje vida. V naslednji fazi se lahko pojavita krvavitev v obliki rdečice obraza in tudi v osrčnik, črevo in izkašljevanje krvi, padec krvnega tlaka lahko v hujših primerih vodi v šok ter povzroči odpoved srca. Po treh do štirih dneh se pojavijo znaki okvare ledvic, ki se najpogostejše kažejo kot zmanjšano izločanje seča ali popolna prekinitev izločanja seča. Zdravljenje poteka v bolnišnici.