KARLOVAC – Hrvati imajo s pisanjem kazni zaradi parkiranja brez plačevanja precej pestro zgodovino in so nedvomno kak korak pred nami. Pred leti so lahko lastnikom vozil, katerih parkirni listki so potekli, za brisalce preprosto zataknili položnico za celodnevno parkiranje, vendar so jim pristojni tovrstno prakso prepovedali. V zadnjih letih pa so najbolj znani primeri, ko lastniki vozil niso plačali parkiranja ter so ignorirali plačilni nalog, potem pa jih je presenetil grozilni dopis hrvaškega odvetnika, znesek pa z 10 evrov zaradi dodanih stroškov naraste na 165.
Naša bralka iz kraja blizu hrvaške meje je v petek prejela uradno pisanje podjetja Parking, d. o. o., iz Karlovca, ki ima v tem hrvaškem mestu koncesijo za pobiranje parkirnin: »Listina je napisana v slovenščini, prekršek naj bi bil narejen na Hrvaškem, plačati bi bilo treba na račun v Nemčiji, pošta pa je prispela iz Švedske, iz poštnega predala navadno, nič priporočeno ali s povratnico,« bralka navaja zelo nenavadne okoliščine poziva na plačilo več kot 42 evrov, ki naj bi jih plačala podjetju Euro Parking Collection (EPC) z londonskim naslovom pisarne. »Kdo se igra s Slovenci?« se sprašuje bralka, ki so ji še priložili fotografijo vozila, ki je bilo parkirano brez listka daljnega decembra 2013.
Hrvaški pregovor pravi, da dolg ni zajec, ki bi pobegnil v gozd. In tako očitno razmišljajo v podjetju Parking, katerega direktor Davorin Zlatić pojasnjuje, da so po vstopu Hrvaške v Evropsko unijo sklenili pogodbe s posameznimi hišami v deželah članicah, ki se ukvarjajo z izterjavo parkirnin: »Vse je regularno, nam je pogodbe pomagalo skleniti Hrvaško združenje za parkiranje. Imamo agencije v Londonu, Berlinu, Rimu, ki to vse rešujejo in lahko dobijo podatke o vozilih.« Hrvaška država daje lokalnim skupnostim proste roke: gospodarsko ministrstvo je predalo naša vprašanja kot vroč kostanj notranjemu ministrstvu, to pa kar lokalni skupnosti. EPC se na svoji strani (po)hvali, da za kar 30 hrvaških mest – ob obali so prisotni od Dubrovnika do Pazina, pa tudi v notranjosti lepe njihove izterjujejo za večja mesta.
Bralka še navaja, da je poskušal znesek poprej izterjati puljski notar Ivan Kukočka: »Pred tem smo dobili izvršbo, v kateri pa ni zajeto to neplačano parkiranje.« Vsaj tukaj Hrvati opozarjajo, da veljajo uradne tarife za nagrade in povrnitev stroškov za odvetnike, ki so obvezne za vse odvetniške pisarne. V praksi – ki se ji da slediti na spletnih forumih – se naši državljani zatekajo k naslednji rešitvi: plačajo kazen neposredno podjetju za parkiranje, da se izognejo odvetniškim stroškom, ki v tovrstnih dopisih kar dežujejo; strošek za pridobitev podatkov o dolžniku cenijo na 500 kun, prevod sodnega prevajalca 300, oblikovanje dopisa stane od 75 do125 kun. Spretni odvetniki dodajo znesek v evrih ter navedejo še slovenski račun, na katerega pričakujejo plačilo. Tako se pod črto ponuja sodoben parkirni pregovor: najceneje je plačati parkirnino takoj, saj bo čez nekaj časa (ali let) znesek bistveno višji.
Kako so dobili podatke? Iz urada informacijske pooblaščenke smo prejeli odgovor na vprašanje o podatkih naših državljanov: »Prejeli smo več prijav slovenskih državljanov zaradi domnevno neupravičenega pridobivanja njihovih osebnih podatkov,« navaja Mojca Prelesnik o zahtevkih, ki so jih pri hrvaškem notarju vložil hrvaški odvetniki ali pa so dobili dopis podjetja s sedežem v Londonu. O pridobivanju podatkov za izterjavo neplačanih parkirnin od slovenskih odvetnikov pravijo, da »takšen način posredovanja oziroma pridobivanja osebnih podatkov ni sporen«, drugače pa je s tujimi odvetniki: »Podlaga za posredovanje podatkov tujemu odvetniku obstaja le, če je vpisan v imenik odvetnikov pri Odvetniški zbornici Slovenije (OZS) ali ima potrdilo OZS o priglasitvi opravljanja storitev v RS,« pojasnjuje Prelesnikova. Glede terjatev, ki jih pošiljajo neposredno hrvaški odvetniki, brez prejšnjega posredovanja slovenskih odvetnikov, so uvedli postopek inšpekcijskega nadzora. Enak postopek so uvedli zaradi posredovanja osebnih podatkov lastnikov motornih vozil s strani slovenskih državnih organov, če so bili ti podatki posredovani skladno z mednarodnimi predpisi. Prelesnikova pa dodaja, da izsledki inšpekcijskega postopka na sam prekrškovni postopek ne bodo imeli neposrednega vpliva. |
