ZAGREB – Hrvaški mediji poročajo o epidemiji, ki je Hrvaško nazadnje zajela v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Letos so na zagrebški infekcijski kliniki sprejeli več kot dvajset ljudi z znaki hemoragične mrzlice z renalnim sindromom oziroma mišje mrzlice. Ostalih deset bolnikov se nahaja v drugih hrvaških bolnišnicah.
»Glede na število obolelih od začetka tega leta in porast števila glodavcev lahko letos pričakujemo mišjo mrzlico, zato moramo tako državljane kot tudi zdravnike opozoriti na ukrepe, diagnostiko in zdravljenje,« je povedala Alemka Markotić, direktorica klinike za infekcijske bolezni.
Kaj je mišja mrzlica?
Hemoragična mrzlica z renalnim sindromom (HMRS) je skupina klinično podobnih bolezni, ki jih povzroča hantavirus iz družine bunyaviridae. Tisti, ki povzročajo HMRS, vključujejo viruse hantaan, dobrava, saaremaa, seul in puumala. Povzročitelji bolezni so virusi, ki jih v okolje s slino in z iztrebki izločajo glodavci, zlasti miši, voluharji in podgane, verjetno tudi krti. Glodavci predstavljajo rezervoar bolezni in so kronični nosilci virusa. Ljudje smo naključni gostitelji virusa.
Povečano število obolenj je običajno povezano s povečanim številom miši in podobnih glodavcev. Bolezen povzročajo RNA-virusi iz rodu hanta, ki spadajo v družino bunyaviridae. Poznanih je več kot 25 antigensko različnih virusnih vrst, med njimi bolezen v Sloveniji povzročata virusa puumala in dobrava.
Črni scenarij
Bolezen poteka v več fazah. Značilni klinični znaki so povišana telesna temperatura, mrzlica, glavobol in drugi splošni znaki, bolečine v križu, slabost, bruhanje, krvavitve v sluznico ustne votline in veznico, krvavitve iz nosu, otrpel tilnik, neredko se pojavi prehodna odpoved ledvic.
