PULJ – Ogorčeni Ljubljančan Janez K. je povedal: »Redni gost Premanture in avtokampa Stupice sem že več kot trideset let. O krajah plovil iz našega kampa ter tudi okoliških sem že dosti slišal. Da me očitno spremlja sreča, je veljalo še pred desetimi leti. Nič več – pravkar so motor in čoln ukradli tudi meni. Pa ne v kakem zakotju, ampak kar pod trgovino sredi kampa, kjer je tudi sicer največ čolnov na bojah.«
Sprva, ko so ga prijatelji dobronamerno opozorili, da plovila, še bolj pa njihove motorje krade mafija, Janez tega nekako ni mogel vzeti čisto zares. Zdaj, ko ima izgubo tudi on, pa se vse bolj nagiba k mnenju, da gre resnično za mafijo. Strah pred njo se ga je polotil, zato si ne upa pred javnost s polnim priimkom.
Policija ne sprejema prijav
Svoj nekaj sezon stari gumenjak s štiritaktnim zunajkrmnim motorjem yamaha 20 je imel tudi letos, kot že vsako poletje, privezan na boji pred kampom. Ne zavezanega kar tako, temveč zaklenjenega z verigo in kakovostno obešanko iz inoksa.
Ko pa je prejšnji konec tedna prišel v kamp, kjer seveda plačuje pavšal, čolna ni bilo: »Takoj me je prešinilo, da je ukraden. Krajo sem prijavil v kampu, nato pa stopil še na postajo istrske policije v Pulju. O samem odnosu policijske inšpektorice nimam pripomb, mi je bilo pa hitro dano vedeti, da se lahko od svojega čolna ter motorja poslovim, saj so šanse, da ga najdejo, nikakršne.« Prijavo so mu napisali v kampu – pustimo podrobnost, da se je uslužbenec le podpisal, štampiljko pa pozabil pritisniti –, na policiji pa je niso hoteli. Dejali so, da je niso dolžni, ker čolna ni imel kasko zavarovanega. Da zavarovalnice takega zavarovanja čolna sploh nočejo skleniti, jih ne zanima.
Ko se je Janez po vseh birokratskih prijavah in zapletih v večernih urah vrnil v kamp, je izvedel, da so bili podobni čolni oziroma gumenjaki sočasno ukradeni tudi njegovim nemškim sosedom ter vsaj še dvema Slovencema: »Pogovarjal sem se z njima, krajo jima je prav tako uspelo prijaviti le v kampu.«
Iz teh pogovorov je izluščil, da so bili vsi čolni s privezov ukradeni najverjetneje isto noč. Najbrž so jih po morju odpeljali drugam, tam pa jim sneli motorje, ki so praviloma vredni več kot gumenjak, pa še skriti jih je lažje.«
Tisti, ki so jim čolne pokradli že prej, so Janezu svetovali, naj gre pogledat na skalnato obalo Kamenjaka. Oskubene »gumice« marsikdaj odvržejo prav tja. Spotoma je Janez naletel na nemškega turista, ki mu je dejal, da je pred dnevi s fotoaparatom na obali posnel že oskubene in odvržene čolne: »Res sem med njimi prepoznal svojega!«
Toda Janezovo upanje, da bo rešil vsaj gumico, je hitro ugasnilo: »Že Nemec mi je povedal, da so čolni dan po tistem, ko jih je posnel, izginili. Verjetno so se isti tatovi, ki so najprej odmontirali motorje, vrnili še ponje. Glede na okoliški teren je še najverjetneje, da so jih odpeljali z večjim plovilom.«
Janezove škode je za okrog 3000 evrov.
Na vprašanje, ali je imel zavarovano, je odvrnil: »Takih gumenjakov ter motorjev zavarovalnice žal nočejo s kaskom zavarovati proti kraji.«
Samo v enem zalivu 47 tatvin
Ko se je z morja vrnil domov, se je Janez usedel za računalnik in začel tematsko raziskovati. S pomočjo spletnih portalov in forumov je prišel do fascinantnih številk o ukradenih plovilih ter motorjih. Kradejo jih vsako leto ob tako rekoč vsej hrvaški obali: »Samo na območju Medulinskega zaliva, ob katerem so razporejeni štirje avtokampi, so v lanski poletni sezoni ukradli 47 čolnov ali motorjev. Našli niso še nobenega.«
Ljudski junaki, jalova policija Ne kradejo samo plovil in motorjev, vse več tudi iz avtomobilov in prikolic: »Vse kraje so izvedene profesionalno brez vsakršne poškodbe na avtu ali prikolici. Oškodovani pogosto odkrijejo, da jim je zmanjkal denar, šele nekaj dni po kraji, ko želijo ob odhodu plačati kamp. Zgodilo se je meni in sorodnikom. Izgine pa izključno denar. Vse dokumente, bančne kartice in podobno pustijo. Prijava policiji je jalovo početje in nazadnje imaš občutek, kot da si sam kriv, da so ti kaj ukradli. Nekaj časa so krožile govorice, da niso domačini, in se je krivdo pripisovalo tujcem. Meni se vedno bolj dozdeva, da so te osebe iz bližnje okolice, sploh ko gre za plovila. Vse skupaj nekoliko spominja na dogodek izpred mnogo let, ko je prijatelju v Istri iz kampa čez zimo izginila cela prikolica. Lastnik jo je pozneje našel, prijavil policiji... Ampak sledil je šok! Besede policista so bile: 'Slovenac, bolje, da šutiš, ako još želiš, da živiš!' V tisti prikolici je namreč dopustoval eden od hrvaških borcev, po njihovem narodni heroj, in zato seveda za policijo nedotakljiv.« |
Sodeč po izjavah in zapisih razpravljalcev na forumih in tudi po časopisnih člankih gredo kraje vsako leto v stotine – policija pa, zanimivo, robe ne najde. Ker ne sprejema prijav, ji tudi iskati ni treba: »Meni se to zdi nerazumljivo. Z malo dobre volje in primernejšo organizacijo iskanja teh tatvin bi menda lahko koga tudi prijeli...«
Janez je prepričan, da bi z majhnim vložkom za večjo varnost imovine gostov lahko več naredil tudi avtokamp: »Že samo z videonadzorom v svojem delu zaliva zasidranih čolnov bi ogromno prispevali za večjo varnost.« Tako pa: »Vsako leto se dogaja isto, ista mafija brezskrbno krade v istih zalivih, v podobnih časovnih obdobjih (večinoma pred sezono in po njej). Nihče pa ne migne, da bi zagotovo organizirani bandi stopil na prste. Čolnarskih tatov policija nikoli ne prime – kot da ni v njenem interesu...«
Janez je globoko zajel zrak, iztegnil roke in nemočno razprl dlani: »Ti sodobni morski gusarji morajo imeti dobre informatorje, da jih policisti prav nikoli niti po naključju ne ujamejo med krajo.«
Čolne ropajo v lučicah Na spletnih portalih poročajo: »Sosedu so lani v kampu Pomer ukradli gumenjak 4,2 m z motorjem sail 15. Prav tako je isto noč izpred kampa Pomer izginilo še pet plovil. Vsa so čez kakšen dan ali dva našli, nekaj jih je bilo privezanih pri školjčišču, vsi pa so bili brez motorjev. Policija se kaj dosti ni potrudila, da bi našla ukradene motorje.« Drugega je zanimalo: »Kam gredo ti motorji, saj pri prodaji in registraciji potrebuješ papirje?« Kmalu je prispel odgovor: »Zunajkrmni motorji pridejo zelo prav kot pomožni motorji, transfer do obale, pomoč pri ribolovu z večjimi plovili... Gumice pa najbrž res končajo kje na odprtem morju ali pa na morskem dnu.« Beremo tudi: »Na obali, še posebno med Splitom in Zadrom pa tudi v Istri, hara lopovska banda, ki čisti vse s čolnov in ladij v lučicah. Do zdaj jih je tako oropanih že več kot sto.« |
