ODVISNIK

Hitler zasvojen 
tudi z viagro

Objavljeno 13. september 2015 19.45 | Posodobljeno 13. september 2015 20.05 | Piše: E. B.
Ključne besede: Hitler viagra

Tretji rajh so vodili omamljeni politiki, v bitke so pošiljali zadete vojake.

Je umrl v bunkerju ali v Braziliji?

Težko je verjeti, da je za tako zverinsko agresijo stal zdrav in trezen človek, nova knjiga pa pritrjuje dolgoletnim namigovanjem: Adolf Hitler in drugi nasilneži iz tretjega rajha, vključno z vojaki, so bili med napadi in njihovim načrtovanjem – zadeti.

Droga, ki velja za predhodnico kristalnega metamfetamina, naj bi bila stalnica v življenju firerja in njegovih podrejenih; pervitin, kot je že znano, je bil reden stimulans vseh pripadnikov vojske, vse pa kaže, da so bili tudi vodilni redno pod vplivom škodljivih substanc, ki so spodbujale agresivno vedenje, krepile samozavest in pomagale odpravljati sočutje do nedolžnih žrtev, razkriva novo delo Normana Ohlerja. 
Theodor Morrell je eno od zloglasnih imen prejšnjega stoletja, bil je zdravnik, šarlatan, ki so ga poznali vsi v Hitlerjevem ožjem krogu in ki je redno zalagal nemški politični vrh s potrebno drogo – režim, ki je opeval zdravo življenje, vzdržnost od drog in vseh opojnih snovi, so očitno vodili zasvojenci. Do leta 1941, do invazije na Sovjetsko unijo, je bilo več sto tisoč nemških vojakov in politikov rednih uživalcev pervitina, razkriva Ohler na 364 straneh, ki jih je spisal s pomočjo nemških in ameriških arhivov, za vojake, ki so se bojevali v prvih vrstah, pa so znanstveniki tretjega rajha razvili posebno mamilo na osnovi kokaina D-IX, ki so ga preizkusili na žrtvah v koncentracijskem taborišču Sachsenhausen: po nekaterih podatkih naj bi bili možje, založeni z drogo, sposobni marširati kar sto kilometrov brez počitka.

Pervitin je še pred vojno zasvojil menda tudi gospodinje in druge navadne smrtnike, navaja Ohler: »Dr. Fritz Hauschild, nekdanji šef farmakologije pri Temmlerju, je bil vodja proizvodnje. Tržišču je ponudil kristalni metamfetamin brez recepta, droga je postala družbeno povsem sprejemljiva substanca. Dodajali so jo čokoladi, da so jo lažje prodajali, ženskam so zagotavljali, da bodo tako lažje prenašale bremena gospodinjstva. Pervitin so oglaševali kot kavo, stimulans, s katerim so hoteli premagati kokakolo. Evforijo, ki je vladala v Nemčiji pred vojno, gre pripisati učinku pervitina.«

Tega so potem uradno prepovedali, toda izbranci, politiki in vojaki, so ga uživali še naprej. Najmanj do usodne bitke v Stalingradu, kjer so Nemci izgubili vojno, piše zgodovina, so čete napadale pod vplivom mamila, a to jim v ruskem mestu ni zadostovalo za zmago, morda pa jim je celo tako zameglilo razum, da je povzročilo nasprotni učinek. A rešilo jih je gotove smrti, saj so bili ob porazu mnogi vojaki pripravljeni umreti v snegu, po zaužitju pervitina pa naj bi se znova postavili na noge in sklenili bojevati se za preživetje, še kažejo zdravniška poročila iz arhivov.

Toda zasvojenost vojakov je bila nična v primerjavi z odvisnostjo, ki jo je razvil firer, piše Ohler. Hitler naj bi redno užival kar 82 različnih substanc, včasih 28 naenkrat, med njimi viagro, zdravilo iz izvlečka testosterona. Redno je užival koktajl iz semenčic iz žlez prostate mladih bikov, oboževal pa naj bi eukodal, to je sorodnik heroina, ki mu je blažil predvsem bolečino ob prihajajočem porazu. »Z njim je dosegal evforijo, čeprav je bila situacija za Nemčijo katastrofalna. Generali so ga opozarjali, da morajo spremeniti taktiko, sicer bodo izgubili vojno, toda Hitler je le zmajeval z glavo, češ da je vse v najlepšem redu. Zaradi droge je bil povsem neranljiv,« piše Ohler in še pojasnjuje, da je bil nacistični krvnik zelo nezaupljiv do tablet, zato mu je moral Morrell mamila vbrizgavati z injekcijo.

Firer se je na smrt bal raka, trpel je za visokim pritiskom in glavobolom, glasilke so mu redno oblegali polipi, navaja pisec. Mučili so ga tudi vetrovi, ki naj bi jih blažil z majhnimi količinami strihnina, proti koncu življenja naj bi ga doletela parkinsonova bolezen, Morrell, ki so ga ob koncu vojne zajele ameriške čete, pa je umrl 1948. za tuberkulozo.

Deli s prijatelji