BENETKE – Ti kraji poleg zanimivosti vseh vrst obiskovalcu ponujajo pristnejši stik s prebivalci, z njihovo gastronomijo, tok življenja je bolj umirjen in sproščen. Turistom ponuditi zunajserijsko, manj znano ponudbo in počasnejše doživljanje vsega lepega, je cilj italijansko-slovenskega turističnega projekta, ki so ga poimenovali počasni turizem, Slow tourism.
Projekt, ki zajema območja od delte reke Pad do Gorenjske, Triglavskega narodnega parka in Blejskega jezera, prek Beneške lagune in Krasa, je spomladi na kitajski turistični borzi prejel posebno nagrado kot dobra praksa na področju izvedbe skupnih promocijskih dejavnosti obeh držav. Kot pravi Moreno Zago, eden izmed ustvarjalcev projekta, spoznavanje nekega mesta, tako da se turist usede v avtobus, ki ga popelje na nekajurni krožni ogled – ne, to ni slow tourism.
Slow tourism ni turistični produkt, je način pristopa, kako spoznavati kraje in dežele. Ciljev, ki so si jih zadali organizatorji, je več. Na primer izboljšanje dostopnosti in koriščenja turističnih virov na območjih z naravnimi in okoljskimi posebnostmi, kot so naravni parki, zaščitena območja, reke in vodne poti, zatem oblikovanje nišnih sonaravnih turističnih proizvodov, promocija trajnostnih oblik prevoza, oblikovanje novih zaposlitvenih možnosti za lokalne prebivalce na področju naravoslovnega in okoljskega turizma …
Kaj to konkretno pomeni, so nedavno lahko spoznali turistični delavci in mediji na obeh straneh meje.
Ker vse poti vodijo v Benetke, je bližnji Oglej (Aquileia) precej manj obiskan. Medtem ko Benetke obišče več kot 20 milijonov turistov na leto, jih Akvilejo le pol milijona. Vendar – Oglej je bil v antiki zelo pomembno trgovsko središče. Od tod so vodile pomorske poti na Orient. Po ocenah je v mestu živelo med sto in tristo tisoč prebivalci. Tako velikega mesta zato še do danes arheologi niso mogli izkopati. V bližini znamenite bazilike, kjer so največji starokrščanski mozaiki zahodnega sveta (760 kvadratnih metrov) iz 4. stoletja, je npr. pod zemljo še neodkopan trg – forum z več kot tisoč trgovinami. Lani so odkopali nove mozaike, ki si jih je prišel ogledat papež, za prihodnost pa pripravljajo virtualni prikaz življenja v Akvileji pred 2000 leti.
Nato je tu Portogruaro. »Na vsakih drugih vratih je kavarna z običajno platneno strešico spredaj, pod njo okoli številnih mizic precej brezdelnežev, na vseh javnih poslopjih premnogo krilatih levov; klepetave ženske in ladjarji so postopali v večnem kramljanju na uličicah in pred branjarijami s sadjem.« Tako je v romanu zapisal Ippolito Nievo, domiselni turistični delavci pa po pisateljevem romanu zdaj po Portogruaru organizirajo oglede mesta.
Comacchio je blizu Ferrare. Življenje in še posebno razplod jegulj sta ena od največjih fenomenov v naravi. Živijo v morju, potokih, rekah in jezerih. Ko pa napoči njihov čas, se, kjerkoli že so, po vodnih poteh, deloma se lahko celo plazijo po kopnem, odpravijo na svojo dolgo pot. Poslednjo pot, po kateri se bodo v kraj bivanja svojih staršev vrnile mladice. Razmnoževat se odpravijo v Atlantik, natančneje v Sargaško morje, ki je pet tisoč kilometrov od Evrope. Ko pa tej zgodbi dodamo ogled zgodovine načina lova, prevoza in mariniranja jegulj v Comacchiu, kjer so od njih nekoč živeli, pozabimo zapreti usta. Jegulje še vedno konzervirajo v pločevinke z enakimi nalepkami kot nekoč, seveda pa se je marsikaj spremenilo.
Da lahko popotniki na svoji poti brezplačno prespijo, se zdi malo verjetno. Pa gre. V kraju San Tomas di Majano (blizu Vidma) so malteški vitezi v 12. stoletju ustanovili neke vrste hostel, ki je romarjem na njihovem romanju iz baltskih držav v špansko mesto Santiago de Compostela in Rim ponujal prenočišče in nego. Danes je hostel v lasti občine, ki nadaljuje tradicijo in popotnikom omogoča brezplačno prenočišče.
Privoščiti si kosilo v galeriji, v neposredni bližini, kjer je pod zemljo pokopano še celo antično mesto Altinum, je prav tako del počasnega turizma. Zakaj pa ne, mislijo v organizaciji Le vie (Poti) v kraju Altino blizu Trevisa (Tržič). V neobičajnem ambientu ponujajo prehrano, obiskovalci si lahko sposodijo kolesa, organizirajo izlete po beneških lagunah.
Projekt daje velik poudarek kolesarjenju. Na italijanski strani je prav letos že 25-letnico praznovala založba Edicicloeditore, ki se je specializirala za izdaje knjig za kolesarje. Pripravljajo itinerar iz Italije prek Slovenije v Poreč. Kolesarjenje, pešačenje, veslanje ali vožnje s kočijo so po filozofiji italijansko-slovenskega turističnega projekta Slow tourism pravi način za spoznavanje obeh dežel, ali kot pove geslo: Kjer doživetja ustavijo čas.
