Stura maja oziroma Hiša na vogalu je bila v časih sovjetske okupacije eden najbolj zastrašujočih krajev v latvijski prestolnici. Dobri dve desetletji po razpadu Sovjetske zveze pa jo lahko obišče kdor koli, in to brez strahu, da se iz nje ne bi nikoli več vrnil. V Hiši na vogalu na nekdanji Leninovi ulici v Rigi, ki se zdaj imenuje Ulica svobode, je bil namreč več kot pol stoletja sedež sovjetske tajne policije KGB, zdaj pa je v njej muzej, ki obiskovalce opominja na neke druge, precej hujše čase.
Začasni muzej
KGB se je v stavbo, zgrajeno leta 1912, vselil po sovjetski zasedbi Latvije leta 1940 in tam ostal do osamosvojitve te baltske državice leta 1991. Potem ko je bila več kot dve desetletji zapuščena in zaklenjena, so letos poleti, ko je bila Riga evropska prestolnica kulture, odprli začasno razstavo o latvijski sovjetski preteklosti.
Na temnem hodniku obiskovalce pričaka lesena škatla, v katero so ljudje včasih vlagali prošnje o informacijah o političnih zapornikih ali prijavljali sosede ali sodelavce, ki so jih sumili delovanja proti komunističnemu režimu. V pritličju je odprta razstava o zločinih KGB skozi zgodovino, v kleti pa stojijo celice, v katerih so bili nekoč zaprti »sovražniki države«. V zgornjem nadstropju obiskovalce pričaka pravo nasprotje mračnih hladnih hodnikov in celic v obliki razstave abstraktnih umetniških interpretacij sovjetske represije nad Latvijci.
Temna preteklost
»Najpogostejši odziv obiskovalcev je šok,« pravi vodnica Aija Abens. »Nekateri pridejo do vhoda, nato pa si premislijo. Drugi se preprosto zjočejo. Tedaj nam postane jasno, da je v Hiši na vogalu moral biti zaprt kak član njihove družine,« pojasnjuje Abensova. Obiskujejo jo tudi ruski turisti, med katerimi se najdejo takšni, ki pravijo, da gre za navadno izmišljotino, in takšni, ki jim obisk odpre oči.
V Hiši na vogalu, kakor so prebivalci Rige poimenovali stavbo, zgrajeno v secesijskem slogu, so agenti KGB zasliševali in mučili na tisoče Latvijcev, veliko so jih tudi ubili, pravi Abensova, ko novinarjem tiskovne agencije AFP opisuje nekdanjo sobo za usmrtitve, ki je stala tik ob dvorišču. »Pred vrata so postavili tovornjak s prižganim motorjem, da bi zadušili krike. Truplo nesrečnika so nato vrgli na tovornjak in ga odpeljali,« pove vidno pretresena vodnica. Usmrtitve so pozneje izvajali drugje, sobo pa so preuredili v kiosk, v katerem so lahko agenti KGB kupovali cigarete.
Negotova prihodnost
Usoda Hiše na vogalu je še nejasna. Kljub lokaciji v središču Rige je stavba zaradi svoje temne preteklosti nezaželena med investitorji. Nekaj časa se je govorilo, da bi v njej uredili hotel, potem so se pojavile ideje, da bi sobe predelali v pisarne, v zadnjem času pa se še največkrat govori o tem, da bi v njej uredili muzej polpretekle zgodovine, čeprav Riga že ima enega takšnega.
Latvijski pisatelj in nekdanji oporečnik Knuts Skujenieks, ki je bil tudi »gost« Hiše na vogalu, podpira zamisel o (trajnem) muzeju: »Hiša ima res slab sloves, toda mesto jo potrebuje kot opomnik na neke druge čase. Zgodovini ne moremo pobegniti.«
