MIMO SLOVENIJE

Hibridni Sončev mrk bo danes moč opazovati tudi na jugu Evrope

Objavljeno 03. november 2013 08.34 | Posodobljeno 03. november 2013 08.34 | Piše: STA, A. L.

Tokratni Sončev mrk bo hibridni, kar pomeni, da gre za popolni in kolobarjasti oziroma obročasti mrk hkrati.

Popolni sončni mrk ustvari fantastično gibajočo se korono.

WASHINGTON, MADRID – V večjem delu Afrike, pa tudi na vzhodu ZDA in v južnem delu Evrope, bo danes viden hibridni Sončev mrk. Gre za popolni in kolobarjasti mrk hkrati. Z dela Zemlje bo tako moč opazovati popolni, z drugega dela pa delni Sončev mrk. Iz Slovenije mrk ne bo viden.

Med Zemljo in Soncem

Osrednja linija mrka se bo začela na Atlantskem oceanu, okoli 330 kilometrov jugozahodno od Liberije. Nato se bo senca pomaknila preko Zelenortskih otokov, vzdolž obale Liberije, po vsej osrednji Afriki, Gabonu, Kongu, Ugandi, Keniji, Etiopiji in Somaliji. Zaradi okrogle oblike Zemlje bo na zahodu Afrike viden popolni Sončev mrk, medtem ko bo v ZDA in Evropi Sonce zakrito le delno. Ob primernem vremenu bodo delne faze Sončevega mrka vidne tudi v južni Evropi, v delih Španije, Portugalske, Italije, Makedonije in Grčije.

Do Sončevega mrka pride, ko se Luna znajde med Zemljo in Soncem in ga prekrije. Pojavi se lahko le ob mlaju, gre pa za redek nebesni pojav.

Luna daleč od Zemlje

Tokratni Sončev mrk bo hibridni, kar pomeni, da gre za popolni in kolobarjasti oziroma obročasti Sončev mrk hkrati. Hibridni mrki so zelo redki, sicer pa v letu dni običajno lahko opazujemo dva mrka. Prvi letošnji, kolobarjasti Sončev mrk, je bil 10. maja, opazovali pa so ga lahko na severu Avstralije in na jugu Tihega ocena. Kolobarjasti Sončev mrk se pojavi, ko je Luna tako daleč od Zemlje, da ne prekrije celotnega Sonca. Ob vrhuncu takega mrka je temna Lunina obla obdana z ozkim obročem svetlobe.

Sončevi mrki so sicer eden najspektakularnejših nebesnih pojavov. Skozi vso zgodovino človeštva so jim namenjali veliko pozornost ter jih povezovali s številnimi miti in tradicijami. Po ljudskem verovanju naj bi tovrstni mrki napovedovali naravne katastrofe, nepredvidene dogodke in velike nesreče.

Slovenci bomo na popolni mrk čakali do leta 2081

Okoli 25 do 30 odstotkov mrkov je popolnih; takrat Luna za opazovalce na ožjem območju, imenovanem območje popolnega mrka, za nekaj minut popolnoma zastre Sonce. Naslednji popolni Sončev mrk bo leta 2015, ki bo viden v delih Islandije, Evrope, severne Afrike in Azije. V Sloveniji bomo morali na popolni mrk čakati do leta 2081, leta 2015 pa bo viden delni Sončev mrk.

Za opazovanje Sonca in mrka veljajo posebni zaščitni ukrepi za oči, saj lahko že kratkotrajen pogled v Sonce povzroči nepopravljive poškodbe vida, zato je treba uporabljati posebna očala.

Deli s prijatelji