BRUSELJ – Finančni ministri držav v območju evra so ponoči po maratonskih, več kot dvanajsturnih pogajanjih vendarle dosegli dogovor o drugem obroku pomoči Grčiji, so povedali diplomatski viri. Ta vključuje 130 milijard evrov javnih sredstev.
Za zdaj še ni znano, koliko bo prispeval Mednarodni denarni sklad (IMF). Omenjajo, da naj bi šlo za 13 milijard evrov, medtem ko je ob prvi pomoči Grčiji ter Irski in Portugalski prispeval približno tretjino. Prva dama IMF Christine Lagard teh navedb (še) ni potrdila. Pojasnila je, da bo IMF o tem odločil v drugem tednu marca.
Velik odpis dolgov
Poleg tega prinaša dogovor o drugem obroku pomoči Grčiji večji prispevek zasebnih upnikov, kot je bilo sprva predvideno. Ti bodo namreč državi odpisali za 53,5 odstotka nominalne vrednosti dolga, kar naj bi znašalo okoli 107 milijard evrov, medtem ko je bilo sprva predvideno, da bodo odpisali 50 odstotkov nominalne vrednosti. S tem naj bi grški dolg do leta 2020 zmanjšali na 120,5 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP).
Spremeniti davčni sistem
»Maraton je res grška beseda,« je po dolgih in napornih pogajanjih dejal evropski komisar za denarne in gospodarske zadeve Olli Rehn. Državo je opozoril, da se ne bo več mogla zanašati na veliko javno upravo, ki bo temeljila na poceni dolgu, ampak bo morala spodbujati konkurenčnost in investicije ter zagotoviti učinkovit in pošten davčni sistem.
Povečali bodo nadzor
Dogovor vključuje še zelo strog nadzor nad izvajanjem varčevalnih in reformnih ukrepov, ki jih mora Grčija izvesti v zameno za pomoč. Pri tem sta vztrajali predvsem Nizozemska in Finska. Nadzor vključuje vzpostavitev posebnega računa, s katerim bodo blokirali del državnih prihodkov, da bi s tem zagotovili odplačevanje grškega dolga, in stalno prisotnost mednarodnih nadzornikov v Atenah.
Glavno odprto vprašanje v pogajanjih je bilo, kako zapolniti vrzel 5,5 milijarde evrov, kolikor je manjkalo, da bi drugi obrok pomoči zagotovil vzdržnost grškega dolga, torej njegovo zmanjšanje pod 120 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP) do leta 2020.
Mednarodni posojilodajalci – EU in IMF – so oktobra izračunali, da Grčija za ustrezno zmanjšanje dolga potrebuje 130 milijard evrov javne pomoči, a se je zaradi recesije izkazalo, da to ni dovolj.
Kaj bo konec marca?
Za preprečitev bankrota Grčije bo odločilen 20. marec, ko državi zapade v plačilo 14,5 milijarde evrov dolga. Pogajanja o pomoči so ves čas spremljali množični protesti Grkov proti novim varčevalnim ukrepom, s katerimi naj bi država prihranila 3,3 milijarde evrov.