ATENE – Grki v luči neuspešnih pogajanj njihove vlade z Brusljem po poročanju medijev praznijo bančne račune. Po navedbah nemškega časnika Handelsblatt z grških računov vsak dan odteče več milijonov evrov, od decembra skupno že več kot 20 milijard evrov. ECB se menda sprašuje, zakaj Atene še niso uvedle nadzora nad gibanjem kapitala.
Zahtevajo nadzor nad gibanjem kapitala?
Po navedbah nemškega časnika Frankfurter Allgemeine Zeitung (FAZ) bi Evropska centralna banka (ECB) rada, da Grčija uvede ukrepe za nadzor nad gibanjem kapitala. »Svet ECB in bančni nadzorniki bi bili bolj pomirjeni, če bi obstajal kapitalski nadzor za preprečitev izkrvavitve bank,« je za FAZ povedal neimenovani vir. Ta je navedel tudi, da se v ECB sprašujejo, zakaj grška vlada v luči velikih odlivov kapitala z bančnih računov v državi še ni omejila pretoka kapitala.
V ECB so zanikali, da bi guvernerji razpravljali o tej temi. »Take razprave na Svetu ECB ni bilo,« je dejala tiskovna predstavnica banke.
Nadzor nad gibanjem kapitala je med članicami evra nazadnje uvedel Ciper leta 2013, ko se je oblikoval reševalni program za to državo. Takrat so bile sprva banke več dni zaprte, kasneje pa so veljale številne omejitve dvigov na bankomatih, nakazil, plačil in podobnega.
O podaljšanju programa pomoči bodo odločali jutri
Grčija je Bruselj danes uradno zaprosila za podaljšanje obstoječega programa evropske finančne pomoči za šest mesecev, so prve neuradne informacije potrdili v grški vladi. Šef evroskupine Jeroen Dijsselbloem ima prošnjo že v svojih rokah, finančni ministri evrskih držav pa bodo o njej odločali v petek ob 15. uri po srednjeevropskem času. Ranljiva evrska država želi s podaljšanjem obstoječega programa pomoči pridobiti čas za pripravo protivarčevalnih reform, poročajo tuje tiskovne agencije.
Tiskovni predstavnik grške vlade Gabriel Sakelarides je na zasebni televiziji Skai dejal, da je njihov cilj dogovor doseči kmalu. Grški finančni minister Janis Varufakis je sicer že v sredo ocenil, da bo grški predlog zadovoljiv tako za grško stran kot tudi za evroskupino.
Dijsselbloem je prejem prošnje prek twitterja že potrdil, ni pa pojasnil, na kateri del programa pomoči se nanaša in kdaj bo na mizi finančnih ministrov evrskih držav.
Spoštovanje zavez s prožnostjo
V Evropski komisiji so sicer v sredo izrazili previdnost. Podaljšanje sedanjega programa pomoči bi po besedah podpredsednika Evropske komisije Valdisa Dombrovskisa, ki je pristojen za evro, pomenilo tudi spoštovanje sedanjih zavez, pri čemer pa je mogoča določena prožnost.
V sklopu sedanjega evropskega dela programa mednarodne pomoči je za Grčijo po izpolnitvi določenih pogojev na voljo še zadnja tranša, to je 1,8 milijarde evrov posojil, 1,9 milijarde evrov od dobička na grške obveznice v lasti Evropske centralne banke ter 10,9 milijarde evrov neporabljene pomoči za banke.
Skupaj so sicer Evropska komisija, ECB in Mednarodni denarni sklad Grčiji doslej odobrili dva programa pomoči: najprej 110 milijard evrov, nato pa še 130 milijard evrov. Poleg tega je Grčija v začetku leta 2012 dosegla delni odpis dolga pri zasebnih vlagateljih v višini prek 100 milijard evrov.
Ne glede na to pa grški javni dolg danes presega 315 milijard evrov in je na ravni 175 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP), kar predstavlja rekordno velik delež v EU.
