»Ko vas bodo polizali po obrazu, imejte usta zaprta. Dolge jezike imajo,« reče Kurt Kotrschal skupini, preden se približajo volčjemu tropu, kar izzove nekaj živčnih nasmeškov. A za udeležence nenavadnega menedžerskega izobraževanja obstajajo bolj skrb vzbujajoči deli volčje anatomije. Njihovi zobje, denimo.
Velika siva volka Nanuk in Una radovedno – ali pa morda nekoliko lačno? – opazujeta skupino, ki je stopila na ozemlje njunega tropa. »Nekoliko me je strah,« prizna eden od direktorjev. A kot vedno tudi to srečanje med zvermi in šesterico ljudi mine brez incidentov. Ljudje lahko pobožajo volke – »Samo po glavi ne,« jih opozori eden od skrbnikov –, ti pa jih ovohavajo.
Volk in človek
V Wolf Science Centru pri Ernstbrunnu, edinstveni instituciji vzhodno od avstrijske prestolnice, proučujejo in primerjajo vedenje in inteligenco volkov in psov, poleg tega pa organizirajo svojevrstne izobraževalne treninge za poslovneže in direktorje. V centru, ki ga je ustanovil Kotrschal, živi 17 sivih volkov iz Severne Amerike, Rusije in Evrope, ki jih že od mladih nog privajajo na človeško navzočnost, kar še ne pomeni, da so udomačeni. V centru prebiva tudi 13 psov, pripeljanih iz zavetišč.
Cilj nenavadnega izobraževanja je prikazati poslovnežem, kako razviti vodstveno prisotnost, kako spoznati svoj živalski jaz in komunicirati na primarni ravni, pravi Ian McGarry, soustanovitelj programa Govoriti z volkovi. »Ni pomembno, kdo si – lahko si predsednik uprave ali hišnik. Volku je popolnoma vseeno,« pravi britanski psiholog. »Ko se približaš volčjemu tropu, je tvoj poslovni status popolnoma nepomemben.«
In še kako prav ima. Nanuku in Uni, ki sta zaradi poletne vročine še mirnejša kot sicer, je to prav malo mar, ko prideta pobliže pogledat svoje goste. In čeprav so vsi popolnoma varni, bližnje srečanje z volčjim tropom ni za tiste s slabimi živci. Udeleženci izobraževanja se nekoliko sprostijo, a ne popolnoma. »Iztegnite roko,« človeškim gostom ukaže eden od skrbnikov, volkovi pa poslušno dajo tačko, ki je, mimogrede, precej večja od pasje tace.
Izostritev čutov
Enodnevno spoznavanje volkov vključuje tudi debatne delavnice, na katerih govorijo, kako biti prisoten in kako resnično gledati in poslušati svet okoli sebe, preden se ljudje srečajo še s tremi precej bolj živahnimi mladimi volkovi. »Z notranjim očesom poglejte svoje telo in prisluhnite zvokom, ki jih ni,« skupino, stoječo v polkrogu, usmerja Ian McGarry. Berhnard, vodja mednarodnih projektov, je navdušen nad tečajem. »Najmanj 50 odstotkov uspeha je odvisnega od človeškega dejavnika, in to je natanko to, kar se učimo tukaj,« je povedal novinarjem tiskovne agencije AFP. »Ko vodiš projekt, moraš biti sposoben razbrati, kako se bodo ljudje vedli, še preden spregovorijo. Danes sem si izostril čute.«
Shirley Smith, nekdanja vodja kadrovske službe, zdaj pa predavateljica in trenerka z Dunaja, pravi, da je v Ernstbrunnu premagala strah pred psi in doživela nekaj izjemnega. »Glavna stvar, ki sem se jo naučila tukaj, je to, da sem precej močnejša, kakor sem doslej mislila,« je dejala. »Iz oči v oči sem se srečala z zelo močnim bitjem. In če me je volk videl na enak način, potem sem lahko tudi sama zelo močna, kadar to želim biti,« je sklenila Smithova.
