Govoreči paradižniki? 
Ni tako daleč od resnice ...

O rastlinah po navadi razmišljamo kot o negibnih stvareh, kot o nekakšnem pohištvu narave. Ne premikajo se, ne spuščajo zvokov, ne kažejo znakov odzivanja – vsaj ne prav hitro. Trava ne kriči, ko jo kosimo, rože se ne upirajo, ko jih nabiramo. Toda, kakor je pogosto v navadi, s svojim antropocentričnim pogledom na svet marsikaj spregledamo. Ves čas govorijo druga z drugo, le da je njihov jezik kemičen.

Kemični dimni signali

V zadnjih desetletjih se pojavlja vedno več raziskav, ki poročajo o tem, da različne rastline, od dreves do paradižnikov, v zrak sproščajo hlapljive snovi, s katerimi opozarjajo svoje sosede na nevarnost. Ti kemični dimni signali so najrazličnejših sort, z njimi pa napadena ali obolela rastlina širi informacije do drugih in jim sporoča, naj se zaščitijo.

Še vedno pa ostaja vprašanje, kako točno sprejemajo tovrstne signale in kako se odzivajo nanje. Japonski znanstveniki pod vodstvom Kendžija Macuija z Univerze Jamaguči so v zadnji številki uradne revije ameriške akademije za znanost PNAS ponudili nekaj razlag, potem ko so identificirali eno od takšnih kemičnih sporočil in ga spremljali od sproščanja do odzivanja.

Japonski poskus

Raziskovalci so opazovali paradižnike, ki so jih napadle gosenice vešče Spodoptera litura. Gojili so jih v dveh plastičnih posodah, med seboj povezanih s cevjo. Eno od rastlin so okužili z gosenicami, drugo so pustili nedotaknjeno, omogočili so le pretok zraka iz prve posode v drugo. In ko so nad sprva nenapadeno rastlino v drugi posodi poslali gosenice, se je uspešneje branila pred napadalci kakor prva, ki pred tem ni bila v stiku z napadeno.

Japonski znanstveniki so analizirali liste napadenih in nenapadenih rastlin ter ugotovili, da se je med 8226 identificiranimi snovmi na napadenem paradižniku v večji količini pojavila le ena, imenovana hexvic ((Z)-3-hexenyl-vicianoside). In res, ko so jo dali gosenicam, jih je 17 odstotkov poginilo.

Ko so iskali vir te zaščitne snovi, so med snovmi, ki jih je napadeni paradižnik spuščal v zrak, našli tudi kemični sprožilec za hexvic. Ko so (Z)-3-hexenol nanesli na liste nenapadenega paradižnika, je rastlina začela proizvajati hexvic. Dodatni testi so potrdili njihovo domnevo: nenapadene rastline niso sproščale kemičnega sprožilca za tvorbo obrambe pred gosenicami, iz česar so sklepali, da začne nenapadena pripravljati obrambo, ko dobi sporočilo napadene sorodnice.

Verjetno paradižniki niso edine rastline, ki komunicirajo med seboj, le da še ne poznamo vseh kemičnih signalov, ki si jih pošiljajo. Kakor koli že, oblika življenja, ki zna ne le komunicirati, ampak tudi paziti na svoje sorodnike, je vsekakor vredna vsaj nekaj našega spoštovanja.