KRVAVO

Galebi napadajo turiste in golobe

Objavljeno 03. avgust 2014 14.15 | Posodobljeno 03. avgust 2014 15.16 | Piše: Adrian Grizold

V Benetkah, Rimu in mnogo drugih turističnih mestih opažajo nenavadno agresivno vedenje elegantnih belih jadralcev.

Papež Frančišek je letos spustil dva goloba, že čez nekaj trenutkov pa je enega od njiju napadel galeb.

S sosednjega škornja, francoske in španske obale, iz Grčije, z dalmatinskih in večjih sredozemskih otokov vse pogosteje poročajo o nenavadnem, predrznem in celo napadalnem vedenju galebov. V Benetkah, Rimu in mnogo drugih turističnih mestih opažajo agresivne elegantne bele jadralce, ki jim marsikje pravijo kar kralji neba. Velike ptice si postrežejo z gostinskih mizic, prigrizke uplenijo iz rok presenečenih ljudi, prav krvoločno in neusmiljeno pa naj bi se spravljali na tekmece, golobe. Za invazijo sta očitno kriva tudi človek in vse bolj pičel ribji ulov.


Zahaja daleč v Evropo

Beli sredozemski galeb živi od Biskajskega zaliva do Črnega morja in po Donavi ter drugih rekah zahaja daleč v srednjo Evropo, najdemo ga tudi na Nizozemskem in vse do Velike Britanije. Razpon njegovih kril doseže poldrugi meter, ima sorazmerno dolge rumene noge, prevladuje belo perje, krila so rjavkasta, ima izrazite prodorne oči, rumeno šarenico in rdečo obrobo. Prehranjuje se z ribami, morskimi sadeži, rakci, malimi sesalci, polži, žitom, olivami, figami in civilizacijskimi odpadki.

 

Neustrašni plenilci

Nekoč so Benetkam in mnogo drugim sredozemskim mestom vladali golobi, zdaj jih oblegajo vreščave jate galebov. Prizori so marsikje precej podobni tistim iz Hitchcockove srhljivke Ptiči iz leta 1963; tudi nič hudega slutečih obiskovalcev beneškega Markovega trga se vse pogosteje lotevajo veliki beli galebi, ki v jatah visoko preletavajo staro mesto na otočkih, nato pa z neba iznenada strmo padejo na kavarniške in barske mizice. Njihov najljubši plen so prigrizki z velikih pladnjev, ki jih spretni natakarji vihtijo med ozkimi prehodi. Sprehajalce, turiste in domačine napadajo tudi v drugih delih mesta, ne le na prostranem trgu pred znamenitim lokalom Florian.

Domačini pravijo, da nove generacije sredozemskih galebov ne poznajo strahu, hrano plenijo na vsakem koraku, praznijo koše za odpadke, najbolj jim gre v slast njim neprimerna hrana – pice, toast ali čips ter testenine. Benečani so pred novo veliko težavo, pravi predsednik združenja gostincev in trgovcev Alberto Nardi in opozarja, da galebje filmske akcije turiste sicer (še) zabavajo, a vse več je primerov, ko se mesojede roparice neusmiljeno lotijo še tekmecev golobov, manjše in bolne trgajo ter požrejo pred očmi zgroženih gostov. Njihove močne kljune je te dni na svoji koži in laseh občutil celo marsikateri sprehajalec.

Kako se upreti?

Poznavalci lagun opozarjajo, da je nenavadno napadalno vedenje galebov po eni strani posledica pomanjkanja naravne hrane in izobilja umetne, torej vse manjšega ribjega ulova in ponudbe morskih sadežev v lagunah, po drugi pa se v Benetkah ob čedalje večjem številu obiskovalcev kopičijo kupi odpadkov, ki so nadvse vabljivi za požrešne bele jadralce. Kljub številnim občasnim in trajnim akcijam, ki so jim nekdaj ostro nasprotovali prijatelji živali, Benetke še vedno naseljuje več kot 100.000 letečih podgan. Kdor si kljub uradni prepovedi krmljenja privošči hranjenje golobov (nekoč je to z velikim veseljem počelo mnogo znamenitih obiskovalcev, od Richarda Wagnerja do Karoline Monaške in danes denimo Cate Blanchett, ki je te dni s kolegom Kevinom Klinom v lagunah na protestih proti plutju velikih križark skozi kanal Guidecca), tvega do 500 evrov kazni.

Ptičji iztrebki so resda higienska katastrofa, jedka snov povzroča veliko škode na dragocenih marmornih kipih, zgradbah in tlaku Markovega trga. O nagli rasti števila galebov in njihovih novih navadah poročajo še iz drugih obalnih mest vzdolž Jadrana. Pred leti je bil v Kopru prava atrakcija galeb Koko, ki se je zabaval s tem, da je otrokom in odraslim odvezoval vezalke … Zdaj ljudi prenekatero noč zbudijo iz spanja zategli kriki ali značilni krohot velikih galebjih jat, ki v dolgih lokih visoko nad mestom jadrajo v zoro.

Tudi goloba miru papeža Frančiška sta doživela žalostno usodo. (vir: youtube)

Kriv je le človek

Sredozemski galebi (Larus michahellis) napadajo tudi Rim, Piso, Neapelj in druga mesta, najraje imajo kraje, polne odpadkov. Pred dnevi Rimljanka Gabriella Arditi ni mogla verjeti svojim očem: galeb je pikiral z neba in osupli turistki iz rok iztrgal sendvič. Dejstvo je, da se nove generacije človeka ne bojijo, ugotavlja Nardi v pismu mestnim oblastem. Galebi otrokom kljuvajo kepice sladoleda in turistkam kuštrajo lase, časopis Corriere della Sera pa celo piše o galebih ubijalcih. Prejšnji teden je predrznež pred znamenitim Florianom uničil 16 evrov vreden klubski sendvič s puranom, sirom, jajci, paradižnikom in jurčki. V Rimu naj bi galebji par pokončal mačko in jo požrl.

Gabbiani (beli galebi), ki nimajo naravnih sovražnikov, so nenasitni, pojavijo se povsod, z deponij na mestnih obrobjih se selijo v urbana središča. Zgodba je zelo stara: civilizacijski odpadki so privlačni za miši, podgane, vrane, potepuške mačke in pse, medvede … Kriv je človek, pojasnjuje raziskovalec socialnega vedenja Enrico Alleva.

Deli s prijatelji