Futuristična skakalnica turistični biser Tirolske

INNSBRUCK – Mesto, ki je gospodarska in kulturna prestolnica zahodne Avstrije, šteje 120.000 prebivalcev; na delo v mesto pa se vsak dan pripelje še okrog 35.000 ljudi. Že ime pove, da mesto leži ob reki Inn, nadmorska višina je 574 metrov. Poseljeno je od kamene dobe naprej. Veljavo je najbolj pridobilo najprej pod cesarjem Maksimilijanom I., zatem pa pod cesarjem Ferdinandom II. Ta je, med drugim, zgradil tudi grad Ambras, ki je sestavni del Muzeja umetnosti z Dunaja. Že leta 1620 je začela delovati opera. Od leta 1665 je tam vladala habsburška dinastija, že od leta 1669 pa je univerzitetno mesto.

Za Innsbruck in Tirolsko se je na začetku 19. stoletja boril narodni junak Andreas Hofer, gostilničar in domoljub, ki zavzema v zgodovini poseben položaj. V času Napoleonovih vojn je Tirolsko upravljala Bavarska, ki je simpatizirala s Francozi. Upor se je začel 9. aprila 1809, s tirolskimi kmeti je njihov vodja Andreas Hofer na Bergisslu kar štirikrat premagal bavarsko-francosko vojsko. Hoferja so po sojenju v Mantovi, potem ko ga je francoskim vojakom izdal sosed (za 1500 goldinarjev), ustrelili 20. februarja 1810 – 13 let zatem so njegove posmrtne ostanke prepeljali v Innsbruck. V mestu, v vznožju Bergissla, so leta 1893 postavili veličasten bronast spomenik junaku za boga, cesarja in očetnjavo. V letih 1943–1945 je Innsbruck doživel 21 nočnih napadov zavezniških bombnikov, med vojno je bilo v njem koncentracijsko taborišče Innsbruck Reichenau.

Simbolna Vrata zmage

Mesto je znano športno središče, posebno zimsko. Dvakrat je gostilo zimske olimpijske igre; prvič leta 1964, drugič 1976. (zamenjalo je Denver). S skakalnico na Bergisslu je eno od prizorišč tradicionalne novoletne turneje štirih skakalnic. V prestolnici Tirolske se je zvrstilo več pomembnih športnih dogodkov. Januarja letos je gostila prve zimske olimpijske igre mladih. Z neposredno okolico je pozimi raj za smučarje, deskarje na snegu, turne smučarje, izletnike s krpljami, drsalce, poleti pa za kolesarje, gorske kolesarje, pohodnike, jadralne pilote … Za evropsko prvenstvo 2008, na primer, so zgradili nov nogometni stadion Tivoli Neu.

V osrčju Alp se preteklost srečuje s prihodnostjo. Svetovno znane znamenitosti Innsbrucka so priče njegove velike zgodovine; sodobna mednarodna postmodernistična arhitektura pa je vrhunska. Pomemben položaj zavzema grad Ambras, ena najpomembnejših znamenitosti, ki je, kot smo že zapisali, sestavni del Muzeja umetnosti z Dunaja, v njem pa je prebival cesar Ferdinand II. (1563–1595). Turisti si v središču mesta z zanimanjem ogledujejo zlato streho, darilo cesarja Maksimilijana I. Veličastna so Vrata zmage, ki jih je dala leta 1765 postaviti cesarica Marija Terezija in z njimi zaznamovala pomembni obdobji v svojem življenju. Na eni strani poroko sina toskanskega vojvode, kasneje cesarja Leopolda II., z Marijo Ludoviko Špansko, na drugi strani pa smrt moža Frana I. Štefana, ki je umrl v Innsbrucku.

Dandanes sta ime mesta po svetu ponesla arhitekta Zaha Hadid in Dominique Perrault z galerijo v mestni hiši. Staro smučarsko skakalnico so leta 1964 prvič zamenjali, od leta 2003 pa je spet nova. Načrte zanjo je izdelala iraško-britanska arhitektka, ki je diplomirala v Londonu. Skakalnica je najbolj obiskani objekt v Innsbrucku in na Tirolskem. Na vrhu stolpa so panoramska ploščad, kavarna in seveda zaletišče. Za letošnje poletne olimpijske igre v Londonu pa je, denimo, naredila načrt za vodni center. Nova smučarska skakalnica na Bergisslu je svetovno znana znamenitost, je futuristični simbol mesta, ob dograditvi pa je veljala za arhitektonsko senzacijo. K večji kulturni prepoznavnosti mesta vplivajo tudi številne prireditve in festivali, med drugim plesni festival, poletni festivalski tedni, advent in drugo. Mesto se ponaša tako s svetovno znanimi znamenitostmi, pričami bogate zgodovine, kot z mednarodno postmoderno vrhunsko arhitekturo. Splača se ga obiskati in si ga ogledati.