Frančiškov Vatikan s posluhom za vse vere

Pred tremi leti in tremi meseci, pri 76 letih, je argentinski kardinal Jorge Mario Bergoglio postal papež Frančišek. Z izbranim imenom in s prvimi nastopi ter seveda ukrepi je že nakazal, da bo njegov pontifikat drugačen od predhodnih. Zelo dinamičen. V tretjem letu papeževanja je Frančišek, kot je strnil vodja njegovega tiskovnega urada pater Federico Lombardi, razen Oceanije obiskal vse celine: »Navzoč je na globalnem obzorju in z avtoriteto obravnava vprašanja današnjega človeštva in Cerkve.« Po Lombardijevem opažanju ga ljudje vse bolj doživljajo kot nekoga, ki jim pomaga iskati pravo smer in oporne točke v sedanji svetovni negotovi situaciji. V tretjem letu, »duhovnem srcu tega pontifikata«, je razglasil jubilejno leto usmiljenja, osebno se sklanja k revnim, bolnim in trpečim ter jih objema, poudarja pomen karitativnega dela. Bolj kot kdor koli med predhodniki pa je odprt za srečanja in pogovarjanje z drugače mislečimi, tudi s predstavniki drugih verstev.

Krščanski ekumenizem

Prihodnji teden, v petek, 24., in v soboto, 26. junija, bo Frančišek med Armenci. Armenska apostolska cerkev ne pripada Katoliški cerkvi, in čeprav sta si dogmatično morda bližje kot večina sestrskih krščanskih cerkva, bo šlo vendarle predvsem za ekumensko povezovanje in upoštevanje enakovrednosti. Posebnega pomena je tudi dejstvo, da je Armenija sploh prva krščanska dežela. Njen kralj Trdat III. je krščanstvo razglasil za državno veroizpoved leta 301 – Rim pod cesarjem Teodozijem šele leta 391.

Katoliška cerkev se je ekumenizmu, gibanju za enotnost vseh kristjanov, ki se je porodilo v začetku 20. stoletja, začela odpirati šele s papežem Janezom XXIII. in drugim vatikanskim koncilom. Kar so nato nadaljevali vsi papeži, Frančišek še stopnjuje. Aprila je tako med sprejemom delegacije Svetovnega metodističnega sveta poudaril: »Srečali smo se združeni v veri (...), ta krstna vera iz nas naredi dejanske brate in sestre.« Z migracijsko krizo spodbujeni obisk na grškem otoku Lezbosu je obarval tudi ekumensko: »Tukaj smo kot kristjani, brez delanja razlik glede rase, kulture, jezika, verstva, da bi nekoliko pomagali tem ljudem, pa tudi, da bi ozavestili evropsko skupnost, vlade, da je treba delati skupaj, skupno, in ne ločeno vsak zase.«

Prijaznost do vseh

Toda Frančišek se ne omejuje le na stike s krščanskimi brati, v sozvočju z duhom redno sprejema tudi najvišje predstavnike drugih ver. In to je pogumen korak dlje od predhodnikov. Tako je konec maja sprejel Ahmeda Al Tajiba, velikega imama kairske univerze Al Azhar. Gost je poudaril, da je »zdaj čas sodelovanja verskih predstavnikov, da bi človeštvo usmerili k usmiljenju in miru«, ter se dotaknil tudi islamskega terorizma: »Tisti, ki ubijajo, so islamska besedila razumeli napačno, bodisi namerno ali pa iz nemarnosti. Poleg tega niso preganjani samo kristjani, ampak je veliko žrtev tudi med muslimani. Zaradi katastrofe trpijo vsi. Verstva ne smejo biti obdolžena zaradi odklona nekaj svojih pripadnikov. V vsakem verstvu namreč obstaja frakcija, ki pod praporom religije in v njenem imenu ubija.«

Papež je sprejel tudi Babo Edmonda Brahimaja, svetovnega voditelja muslimanske skupnosti bektašev, ki je dejavna predvsem v Albaniji in naklonjena delovanju za miroljubno sobivanje in skupne vrednote. Po srečanju je Brahimaj poudaril, da mu je papež pristopil »kot brat k bratu«.

Frančiškov Vatikan izraža prijaznost do vseh verstev nasploh. Tako je papeški svet za medverski dialog v letošnjem voščilu budistom ob njihovem prazniku vesak kot skupno izpostavil delovanje za ekološke vrednote. Neko junijsko jutro je Frančišek sprejel tudi predstavnike džainistov, starodavne indijske religije. Frančišek jih je nagovoril: »Stvarstvo je zrcalo Boga, je zrcalo Stvarnika, je zrcalo narave, je življenje narave in je tudi naše zrcalo. (...) Zemlja nam je dala življenja in nas varuje. Naša naloga je, da zanjo skrbimo, kakor se skrbi za mater ali sestro, to je z odgovornostjo, nežnostjo in mirom.