Frančišek v Sarajevu o tretji svetovni vojni

SARAJEVO – Prestolnica države, z njo pa še vsa Bosna in Hercegovina, je z obiskom papeža Frančiška dočakala svoj veliki dan. Navdušenje množice ob njegovem prispetju na olimpijski stadion na Koševu je bilo nepopisno, še stopnjevalo pa ga je to, da so mu prav na poti do oltarja izročili simbolni ključ mesta. Ob tem so dejali, da mu s ključem simbolično izročajo ključ svojih življenj.

Posledice vojnega pustošenja so v Bosni in Hercegovini še po dvajsetih letih vidne na vsakem koraku. Sočasno so za vse nas, ki smo iz nekdanje skupne domovine izšli z več sreče, tihi opomin, kaj se lahko zgodi narodu in državi, če se psi vojne strgajo z verige.

Mir je dober za vse

Sobotni papežev obisk je potekal z geslom Mir z vami. Da bi spodbudil več sodelovanja med verskimi in narodnimi skupnostmi. Še posebno veliko pomeni katoličanom, ki so v tej državi po nacionalnosti skoraj vsi Hrvatje. Pred vojno jih je bilo 820.000, zdaj le še 420.000. Ne le zaradi vojne in ne le ene, temveč se državljani vseh narodnosti izseljujejo tudi zaradi revščine. Statistika izkazuje, da gre za revno državo. A dokler bo mir, je tudi upanje, da si bodo lahko zgradili boljši jutri.

Na tribunah je zeval še kak prost sedež, zato pa je bilo na olimpijskem parterju prenabito. Vstopnica je vsakomur že vnaprej določila prostor in prostega prehajanja skoraj do konca maše redarji niso dopuščali.

Pozneje smo slišali enega slovenskih božjepotnikov, da je ujel pogovor med dvema policistoma. Da si je papež želel stopiti med množico, pa naj mu tega ne bi dovolili ne pred mašo in ne po njej. Morda gre tudi v tem iskati razloge, da se je nekaterim vernikom zdel tokrat bolj zadržan, uraden. A ne glede na to podrobnost je bila moč evharistije po pričevanju poznavalcev, rednih nedeljnikov, izjemna, kar je mogoče doseči samo z visoko duhovno usklajenostjo vseh navzočih.

Papež je somaševal z 800 duhovniki, med njimi je bilo 40 škofov, iz Slovenije ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore, koprski škof Jurij Bizjak in njegov upokojeni predhodnik Metod Pirih.

Blagor tem, ki delajo za mir

»Bog sanja mir, mir je Božji načrt za človeštvo, za zgodovino, z vsem stvarstvom. In je načrt, ki vedno naleti na nasprotovanje s strani človeka in hudiča. Tudi v našem času sta hrepenenje po miru in prizadevanje, da bi ga gradili, v nasprotju z dejstvom, da v svetu potekajo mnogi oboroženi spopadi. Gre za neke vrste tretjo svetovno vojno, ki se odvija po koščkih; in v kontekstu globalne komunikacije zaznavamo ozračje vojne,« je med drugim povedal papež in nadaljeval: »So nekateri, ki želijo namenoma ustvariti in netiti to ozračje, še posebno tisti, ki iščejo nasprotovanje med različnimi kulturami in civilizacijami, ter tudi tisti, ki vojne izkoriščajo za prodajo orožja. Vendar vojna pomeni tudi otroke, ženske in ostarele v begunskih taboriščih; pomeni prisilna preseljevanja; pomeni porušene hiše, ceste, tovarne; pomeni predvsem ogromno razbitih družin. Vi to dobro veste, saj ste to prav tukaj tudi sami doživeli: koliko trpljenja, koliko uničenja, koliko bolečine! Danes, dragi bratje in sestre, se iz tega mesta ponovno dviga krik Božjega ljudstva in vseh mož in žena dobre volje: Nikoli več vojne!«

Spomnil je zatem na Jezusove besede Blagor tistim, ki delajo za mir: »Ne pravi Blagor tistim, ki pridigajo o miru: vsi ga lahko razglašajo, tudi na hinavski ali celo lažnivi način. Ne. Pravi: Blagor tistim, ki delajo za mir, to so tisti, ki ga uresničujejo. Delati za mir je obrtniško delo: zahteva gorečnost, potrpežljivost, izkušnje, vztrajnost. Blagor tistim, ki sejejo mir s svojimi vsakodnevnimi dejanji, z držami in dejanji služenja, bratstva, dialoga, usmiljenja...«

Delati za mir je delo, za katero si je treba prizadevati vsak dan: »Korak za korakom, ne da bi se naveličali.« Delati za mir pomeni živeti pravično: »Ne gre za deklarirano, teoretizirano, načrtovano pravičnost – ampak za udejanjeno, živeto pravičnost. In Nova zaveza nas uči, da je izpolnitev pravičnosti ljubiti bližnjega kakor samega sebe.«

Če gremo še globlje: »Apostol pravi, da je mir Božji dar, ker je sad njegove sprave z nami. Človek lahko postane delavec za mir le, če se pusti spraviti se z Bogom.«

Slovenski božjepotniki

Za vtise smo povprašali nekaj slovenskih božjepotnikov. Takole so povedali.

Milan Čehovin iz Lajš: »Meni je bilo najbolj všeč na prizorišču na stadionu, dogajanje je bilo podobno kot na festivalu mladih v Međugorju, všeč so mi bili glasba, sonce in veselo vzdušje. Od drugega so mi bili všeč hribi, predvsem Jahorina. Ljudje so prijazni in ogledali smo si tudi džamijo.«

Cilka Golobič iz Ljubljane (s koreninami v Markovcih na Ptujskem polju): »Sveti oče se mi je danes zazdel nekam zaskrbljen, kot da mu nekaj ne leži. Zakaj, ne vem. Videla sem ga sicer precej od daleč, sem pa evharistijo čutila kot močno, poznalo se je, da nas je bilo veliko. Pričakovala sem tudi, da bo Frančišek prišel med nas, da ga bomo videli bolj od blizu. Danes pa kot da ni bil sproščen in mi je kar na dušo leglo.«

Zofija Kavčič z Vrhnike: »Doma še pomislila nisem, da je takšno srečanje lahko morda tudi nevarno. Zato so se me zelo dotaknili tolikšni varnostni ukrepi, ki so bili namenjeni pravzaprav nam, naši osebni varnosti. Tudi z vodo so nam stregli nad pričakovanji. Ko je prišel papež, smo pa bili tako vsi veseli kot eden. Pa zelo lepo so peli, to petje me bo še dolgo spremljalo.«

Anica Beguš iz Tacna: »Zanimivo mi je bilo vse že zato, ker sem prvič potovala v Bosno. Prevzela me je lepa pokrajina, šokirale pa porušene in zapuščene hiše. Nisem jih pričakovala razdejanih še tako dolgo po vojni. Pretreslo me je. Videla sem že po televiziji, a ko doživiš v živo, je bistveno drugače. Opazila sem še to, da so ljudje oblečeni od ene skrajnosti (popolnoma islamsko) do druge po najbolj ekstremni modi. Dolge ure čakanja papeževega prihoda pa so minile kar hitro, saj sem uživala v poslušanju petja. Sprva sem se bala, da bo stadion prazen, potem pa se je tako napolnil, da te je vzdušje kar poneslo v nebo. Ugaja mi že samo dejstvo, da je papež obiskal mesto in ljudi, kjer se jim je dogajalo toliko hudega, da jih podpre v delu za mir. Domov se vračam z zelo lepimi spomini.«