SKOPJE, CANNES, BRATISLAVA – Makedonija je danes na svoji južni meji z Grčijo zaradi izjemnega navala migrantov razglasila izredne razmere in bo za pomoč pri obvladovanju razmer vpoklicala vojsko, je sporočila vlada v Skopju. »Zaradi vse večjega pritiska na južni meji /.../ ocenjujemo, da je na območju, kjer smo registrirali množične nezakonite prehode meje z grške strani, potreben večji in učinkovitejši nadzor,« so zapisali v izjavi.
V skladu z zakonodajo razglasitev izrednih razmer pomeni možnost posredovanja vojske. Kot pričakuje vlada, bo sodelovanje vojske tako okrepilo varnost lokalnega prebivalstva kot tudi pripomoglo k boljši obravnavi migrantov.
Migranti v Makedonijo prispejo iz sosednje Grčije, ki se v zadnjih mesecih sooča z izjemnim navalom. Prek Makedonije nato potujejo v Srbijo, zadnjo postajo pred Madžarsko in s tem schengenskim območjem brez nadzora na mejah.
O posebej kritičnih razmerah v Makedoniji poročajo iz mesta Gevgelija, kjer se tisoči migrantov želijo vkrcati na vlak proti Srbiji. Na železniški postaji vladajo kaotične razmere in makedonska policija je tja napotila dodatne enote.
Migrantska kriza v Evropi se zaostruje
Medtem sta notranja ministra Velike Britanije in Francije Theresa May in Bernard Cazeneuve v francoskem Calaisu podpisala dogovor o okrepljenem sodelovanju in ukrepanju obeh držav glede migrantske krize v tem mestu. Državi bosta tako vzpostavili skupen »center za nadzor in poveljstvo«, katerega naloga bo boj proti tihotapcem ljudi. V okviru centra bodo v Calaisu skupaj delovali francoski in britanski policisti, stal pa bo v bližini vhoda v predor Eurotunnel.
Na Slovaško le begunci krščanske veroizpovedi?
Ob vse bolj naraščajoči migrantski krizi pa je Slovaška danes sporočila, da namerava v okviru prerazporeditve migrantov v EU sprejeti le begunce krščanske veroizpovedi. Po mnenju notranjega ministrstva v Bratislavi, ki mora glede na shemo EU sprejeti 200 prosilcev za azil, ne gre za diskriminacijsko odločitev, temveč je cilj zagotoviti vključenost v skupnost.
Po besedah tiskovnega predstavnika slovaškega notranjega ministrstva Ivana Netika bi lahko Bratislava sprejela 800 muslimanov. »A na Slovaškem nimamo nobene mošeje, torej kako bi lahko bili muslimani integrirani, če jim tu ne bo všeč?« se je vprašal. »S to migracijo želimo resnično pomagati Evropi, a smo zgolj tranzitna država in ljudje ne želijo resnično ostati na Slovaškem,« je dodal.
V skladu s shemo EU naj bi na Slovaško v prihodnjih dveh letih preselili 200 migrantov iz sirskih begunskih taborišč v Turčiji ter zatočišč v EU oziroma v Italiji in Grčiji.
Muslimanske migrante zavračajo tudi nekatere druge vzhodnoevropske države, domnevno tiste ob Baltiku in Poljsko. Tudi tamkajšnji politiki so namreč v preteklih tednih nakazovali, da jim je bolj do krščanskih beguncev, češ da se bodo ti lažje integrirali v njihove države. V Latviji in Estoniji pred prihodom muslimanskih beguncev teče tudi razprava o prepovedi burk.