SEUL – Pravijo, da je upanja konec, da za ujete v potopljenem južnokorejskem trajektu ni možnosti, da bi preživeli. Uradno potrjene številke mrtvih so iz dneva v dan višje – po zadnjih podatkih je tako umrlo 64 ljudi, 238 pa jih še velja za pogrešane, je sporočila obalna straža.
Ostre besede predsednice
Južnokorejska predsednica Park Guen Hye je ravnanje kapitana ponesrečenega trajekta primerjala z načrtnim umorom, ker so potniki ostali ujeti v notranjosti ladje. »Ravnanje kapitana in nekaterih članov posadke je popolnoma nesprejemljivo in neoprostljivo in ga, tako kot umora, ne moremo tolerirati.« Dejala je še, da je kapitan trajekta Lee Joon Seok po nepotrebnem odlašal z evakuacijo potnikov, medtem ko se je trajekt že potapljal, in jih nato zapustil ter pobegnil z ladje s člani posadke, kar je s pravnega in etičnega stališča popolnoma nedojemljivo.
V javnosti prepis paničnega pogovora
Ostre besede je predsednica izrekla po tem, ko je bil v javnosti objavljen zapis pogovora po radijski zvezi med neidentificirano osebo s trajekta in centrom za ladijski promet. Pogovor je po poročanju CNN trajal 30 minut, oseba s trajekta pa se je v tem času pogovarjala z dvema različnima centroma. »Prosim, obvestite obalno stražo. Naša ladja je v nevarnosti,« so najprej sporočili s trajekta v težavah. Ko je oseba iz centra odgovorila, naj poskrbijo, da si bodo potniki nadeli rešilne jopiče, so s trajekta odgovorili, da se ljudje »težko premikajo«. V pogovoru z drugim centrom pa je oseba s trajekta dejala, da se je trajekt tako zelo nagnil, da se potniki ne morejo premikati in da je evakuacija nemogoča. Kasneje pa so sporočili, da je nemogoče preveriti, ali so si potniki nadeli reševalne jopiče in koliko ljudi je skočilo v morje. Prav tako v centru niso dobili odgovora na vprašanje o morebitnih poškodovanih potnikih.
Pogovor se je vrtel le okoli članov posadke
Zanimivo je, da v prepisu ni informacij o potnikih, vse se nanašajo le na člane posadke: od njihove lokacije na potapljajočem se trajektu do tega, da so jim naročili, naj oblečejo reševalne jopiče. Iz prepisa ni jasno, ali so potnike sploh obvestili, naj oblečejo reševalne jopiče, saj (to pa je jasno) jih posadka po zvočnikih o tem ni mogla obvestiti. Iz centra so osebju na trajektu naročili, naj pošljejo nekoga do potnikov, ki jim bo navodilo prenesel ustno, a odgovora, ali se je to res zgodilo, s trajekta ni bilo.
Znano je, da je kapitan po tem, ko se je trajekt nagnil, potnikom naročil, naj sedijo na svojih sedežih, ukaz pa je ostal v veljavi kar 40 minut. Prepis pa kaže, da je zaradi neodločnosti in kaosa posadke bilo izgubljeno veliko življenj.
Kot smo poročali, so kapitana in krmarko aretirali, zdaj je tožilstvo pripor zahtevalo še za štiri člane posadke, tri častnike in enega strojnika. Kapitan je povedal, da se je za evakuacijo odločil šele 40 minut po nesreči, ker se je bal, da bodo ljudje poskakali v mrzlo morje, kjer so tudi močni tokovi.
Davek plačujejo tudi potapljači
Obup in žalost pa navdajata svojce in prijatelje mrtvih ter pogrešanih. V nič boljšem stanju niso niti potapljači, številni med njimi so prostovoljci, ki jih zajema obup, saj še niso našli niti enega preživelega. Na kopno se vračajo z vedno novimi trupli …
»Moramo najti preživele. Ne glede na vse, moramo najti zračni žep. Zato še upam,« je dejal vodja prostovoljnih potapljačev Choung Dong-nam. Upanja pa je vsako uro manj in tragedija je zaznamovala tudi potapljače. »Vsak dan jokamo in iščemo pogrešane ljudi. Jokam vsakič, ko pomislim na to,« je še dodal. Vidljivost pod vodo je zelo slaba: meter globoko lahko potapljači vidijo le 50 centimetrov pred sabo, deset metrov globoko pa 20 centimetrov. Pogrešane išče okoli 600 potapljačev.