LJUBLJANA – Te dni pred sedmimi leti je optimist Borut Pahor, takrat še premier slovenske vlade, dejal, poleg njega pa je stala premierska kolegica Jadranka Kosor in mu aktivno kimala, da bodo ozračje nad Hrvaško in Slovenijo, prijateljsko in varčno, varovala jeklena krila skupne bojne eskadrilje. Fantastičnim razsežnostim njegove (in njegove modno usklajene hrvaške kolegice) napovedi, da bosta bojno eskadriljo najmodernejših prestreznikov morda tudi kupili državi skupaj, pa še ni bilo konec. Napovedal je namreč tudi možnost, da bi državi, sosedi, imeli enotno stavbo veleposlaništev in v njej tako slovensko kot še hrvaško veleposlaništvo in z enim veleposlanikom.
Borut Pahor je z vse večjim optimizmom napovedoval in predstavljal znanstvenofantastične osnutke predlogov, kaj vse bo, ko bo »naša prijateljska južna soseda« vstopila v EU. In je vstopila! Zgodilo pa se ni kaj veliko. Še najmanj, da bi državi imeli enotnega veleposlanika ali veleposlaništvo, saj – kot se je izkazalo – še doma nista mogli imenovati lastnih ambasadorjev. Zdaj pa so tudi odnosi med državama na najnižji mogoči točki.
Še takratni predsednik Slovenije Danilo Türk se je od presenečenja prijemal za glavo in zatrjeval, da je močno presenečen.
Od vsega skupaj se je zgodilo le to, da sta državi pripravili skupni nadzor državne meje na kakšnih 30 mejnih točkah.
Vendar se je zapletlo že na začetku, leta 2013. Hrvaška namreč podpisanega dogovora, da bo prispevala denar za obratovalne stroške skupnih službenih mest, ni spoštovala. Predsednik Pahor je molčal, premier Miro Cerar tudi tega ni kaj veliko komentiral. Po štirih letih je bilo skupne ljubezni carinskih organov na slovensko-hrvaški meji letos poleti konec.
Se je pa vmes zgodilo še nekaj. Štiri leta po zgodovinskem srečanju (31. julija 2009) takratnih premierov Slovenije in Hrvaške Boruta Pahorja in Jadranke Kosor na gradu Trakošćan sta se Pahor in Kosorjeva spet srečala. Ob tej priložnosti sta odkrila spominsko ploščo, ki zaznamuje njuno takratno srečanje.
Plošča je zdaj še na omenjenem gradu, vendar skrita nekje, kjer je ni mogoče videti. Menda se je izogibajo še čistilke. Jadranka Kosor, ki je, mimogrede, pozabila tudi na pred leti izrečeno znanstveno fantastiko o skupnem delovanju, o plošči ne želi nič več slišati pa tudi Borut Pahor nerad o njej kaj veliko govori. Je pa res, da se je v mističnem svetu odnosov med državama zdaj zgodila še arbitražna odločitev. To bo Slovenija spoštovala, Hrvaška pa po svoji stari navadi ne.
V velikem atlasu manjša Hrvaška venomer ponavlja, da nima ozemeljskih teženj. Če je verjeti uradnim hrvaškim virom, je leta 2002 merila 56.542 kvadratnih kilometrov (vir: Državni zavod za statistiku RH, objavljeno v: Veliki atlas Hrvatske, Mozaik knjiga 2002), potem pa 2009. že 56.594 kvadratnih kilometrov. (Misija RH pri EU, gradivo razdeljeno 18. junija 2009). Torej 52 kvadratnih kilometrov več. |
