Ledeni pokrov na Grenlandiji, ki je debel kar tri kilometre, je največja ledena masa ledu na severni zemeljski polobli. Pojavlja se vprašanje, kako dolgo bo še ostala v enem kosu. V preteklih 20 letih je izgubil več ledu, kot ga je pozimi pridobila. Če bi se cela ledena gmota Grenlandije stalila, bi morska gladina narasla okoli sedem metrov (zdaj se zaradi tega vsako leto dvigne za en milimeter).
Segrevanje pospešuje rast alg, ki zatemnjujejo površino leda. Snežna belina odbija kar 90 odstotkov sončne svetlobe, medtem ko deli, ki so prekriti z algami ('temna stvar'), odbija samo 35 odstotkov, najtemnejši deli pa samo 1 odstotek sončne svetlobe. Dr. Andrew Tedstone z Univerze v Bristolu je dejal za BBC: »Satelitske slike kažejo, da je temnenja ledu vse več. Kjer je največ temnih predelov, gre tudi za najmočnejšo talitev ledu.«
Alge so tu prisotne že več kot 100 let, vendar pa šele od nedavnega proučujejo, kakšen vpliv imajo na nadaljnje taljenje ledu. Odkrili so, da je ledeni pokrov prekrit zaradi onesnaženja, ki so ga prinesli vetrovi (tudi prah, ki so ga povzročili požari v Kanadi in umazanija iz industrijskih središč Kitajske, celotne Amerike in Evrope).
Avstrijski član raziskovalnega ekipe Stefan Hofer pravi, da je bilo v zadnjih 20 letih nad Grenlandijo v poletnih mesecih za 15 odstotkov manj oblakov. Medtem ko naraščanje temperature povzroča taljenje, znanstveniki ocenjujejo, da je za dve tretjini taljenja krivo jasno nebo.
