BEOGRAD – V nedeljo je na Petlovem brdu Beograjčan našel brezdomca Aleksandra Krneta. Revežu je zaradi raka odpadel nos, manjka mu pol obraza.
Grozljive in neznosne bolečine
Moški, ki je Krnetu ponudil pomoč, je za srbski alo.rs
pojasnil, da je moški več dni negibno ležal. Trpel je grozljive bolečine, hranil pa se je s kruhom, namočenim v vodo in sladkor. Beograjčan se je odločil, da priskoči na pomoč hudo bolnemu. Na pomoč je poklical reševalce, a takrat so se težave šele začele.
Aleksandra je zdravnica pregledala in ugotovila, da gre za raka, ter mu predpisala rivanol. Na posvet je poklicala drugo zdravnico, ki je določila, da Aleksandar ni nujen primer, saj ne krvavi in ga ne duši, tako da ne sodi na maksilofacialni oddelek.
Njegov rešitelj je pojasnil, čeprav je bilo videti, da je njegovo stanje slabo, mu na oddelku urgentnega bloka za ORL niso dali infuzije, niso mu pregledali krvi, ne poslušali njegovega srca niti pljuč. Poslali ga niso niti na rentgen, čeprav je Beograjčan vztrajal, da ima grozljive bolečine. Dali mu naj ne bi niti nobenih protibolečinskih tablet, saj pravijo, da niso pristojni za to. Hudo bolnega Aleksandra so še naprej zadrževali na kliničnem oddelku, kjer so vztrajali, da takih primerov ne obravnavajo, v kartoteko pa so zapisali, da je Krne nepokreten, v slabem stanju in da ima hude bolečine. Šele po enem dnevu so uredili premestitev pacienta na oddelek za ORL in maksilofacialni oddelek. Reševalno vozilo je ponj prišlo šele v ponedeljek, po štirih klicih.
Najprej mu je odpadel nos, nato še ustnice in lice
Ko so prišli na pristojen oddelek, mu je zdravnik dal na rano rivanol, zatem pa so opravili biopsijo. Spet ni dobil nič proti bolečinam niti infuzije, niso ga poslali na slikanje. Aleksandra je nato začela sestra zaničljivo zasliševati, zakaj je pustil, da je prišel v tako stanje, in zakaj se ni že prej odločil za pregled.
A Aleksandar naj bi že pred osmimi meseci prišel na pregled. Takrat naj bi imel le majhno rano na nosu. Z urgentnega bloka so ga poslali v zdravstveni dom, čeprav jim je povedal, da nima zdravstvene izkaznice. Kot pojasnjuje Beograjčan, brezdomec, razočaran nad zdravniki, ni več poiskal njihove pomoči in je čakal. Najprej mu je odpadel nos, nato še del lica in ust. Sestra mu ni verjela in je trdila, da ni mogoče, da bi bolezen tako hitro napredovala, in da je bilo za to potrebno vsaj pet ali šest let. Še isti dan pa so v bolnišnico prišli socialni delavci, ki so ga prepoznali in potrdili, da je bil pred dvema letoma še popolnoma zdrav in brez vidnih znakov bolezni.
Beograjčan je še pojasnil, da je Aleksandar prvi resen internistični pregled dočakal šele po dveh dneh v kliničnem centru. Takrat je tudi dobil prvo protibolečinsko injekcijo. Nato so ga na pobudo socialnega delavca urgentnega centra premestili v zavetišče.
