Večkrat napovedana velika vročina je prišla konec junija s polno luno in zvezdnatimi nočmi. Po lanskem medlem in mokrem poletju s(m)o letos v delu Evrope, po Severni Ameriki, na zahodu Rusije, še prej pa v Pakistanu in Indiji, že okusili obilne in pogoste vročinske vale, po mnenju več vremenoslovcev bodo z manjšimi presledki trajali ves julij, po nekaterih hrvaških in avstrijskih napovedih morda kar vse poletje. Veliko veselje za oboževalce sonca, a nočna mora za vse tiste, ki jim vročina ne ustreza ali jih celo ogroža. S počasnim, a vztrajnim prodorom puščavskega zraka iz Afrike prek Španije, Francije in Nemčije do Skandinavije so po super poletju 2003 marsikje padli stari vročinski rekordi. Že v drugi polovici junija so do neverjetnih 45 Celzijevih stopinj namerili v ZDA, najbolj je prizadelo zvezni državi Oregon in Washington, na jugozahodu Nevado in izsušeno Kalifornijo, sočasno so južno poloblo od Indonezije do Nove Zelandije zajela ciklonska neurja, spet napovedujejo fenomen el niño.
Precej novo in nenavadno je, da so aktualni vročinski valovi tako vztrajni, dolgi več dni in se hitro ponavljajo. V Severni Ameriki in Kanadi ter Evropi je vzrok podoben, gre za obsežna območja visokega zračnega pritiska z izrazito lepim vremenom, ki širijo zelo vroč zrak daleč na sever. Meritve kažejo, da močan in vztrajen jet-stream na višini okoli devet kilometrov močno vleče daleč na sever, od tam se mrzel arktični zrak na vzhodu celin spušča proti jugu.
Na »nebeški avtocesti« nad Evropo, kjer vroč afriški zrak tvori pregrado nad Atlantikom in neovirano potuje vse do Skandinavije, se oblikuje velik vremenski omega lok, ko s polarnega območja veliko hladnejši zrak potuje prek Rusije do srednje Evrope in na Balkan. Še pred koncem tedna je velika vročina znova dosegla naše kraje, vztrajala naj bi skoraj dva tedna.
Bolni in starejši umirajo
Evropo je v zadnjih dveh desetletjih prešlo več vročinskih valov. Še vedno izstopa rekordno poletje 2003, ko je vročina po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije povzročila prezgodnjo smrt kar 70.000 predvsem bolnih in starejših ljudi, največ v Španiji, Franciji, Italiji ter vzdolž atlantske obale. Leta 2006 je vročina znova zajela evropski zahod, dve leti pozneje sever Evrope in leta 2010 predvsem Rusijo ter vzhodno Evropo. Že leta 2001 je huda vročina prizadela Turčijo, 2007. je pestila Balkan. Med letoma 2001 in 2010 je Evropa v poprečju prestala najtoplejša oziroma vroča poletja v zadnjega pol tisočletja.
Meteorološko velja poletje 2003 za izjemno redek pojav, po klimatskih zakonitostih, ki so veljale do 70. let 20. stoletja, se takšna vročina zgodi le na 10.000 let! Medtem sta se vremensko in podnebno dogajanje krepko, predvsem pa hitro in dramatično spremenili. Povprečna poletna temperatura se je namesto za 3 dvignila kar za 14 stopinj nad povprečje. Število vročih dni (nad 36 stopinj) je skokovito naraslo. Visok zračni tlak blokira atlantske ciklone z vremenskimi motnjami, ki bi hladile celino. So le huda neurja, vlada pa velika suša.
Vse več vročinskih valov
Mnogi klimatologi na obeh straneh luže so zaskrbljeni. Ekstremna vročina pomeni prav takšna neurja; točo, orkane, tudi za Evropo netipične tornade, nalive in povodnji smo okusili tudi pri nas. Strokovnjaki pa si niso enotni, da je takšno dogajanje (zgolj) posledica podnebnih sprememb. V Evropi s(m)o razvili simulacije z regionalnimi modeli, scenarij A1B napoveduje v Sredozemlju močno segrevanje in dvig povprečnih temperatur do 6 stopinj in znižanje povprečne vlage za 10–15 odstotkov. Pričakujejo, da se bo število vročinskih valov močno povečalo. Vsako poletje se bodo zvrstili vsaj trije in bodo do petkrat daljši kot pred letošnjim poletjem. V srednji Evropi bodo najbolj prizadeti doline velikih rek, kotline ter ravninska prostranstva. Na udaru bodo vsa velika mesta, še posebno ogrožena so širša območja Aten, Neaplja, Rima, Padska in Panonska nižina, Madrid, Marseille in Pariz.
Že od pomladnih mesecev nenavadna vročina pesti Pirenejski polotok, kjer vseskozi beležijo temperature med 30 in 40 stopinjami, tudi tam je s 43 stopinjami padel vročinski rekord. Španci ves ta čas niso preklicali druge stopnje ogroženosti. Sledi Francija, kjer so zabeležili vrsto lokalnih rekordov, na obalah Rokavskega preliva in na otokih so temperature kar 20 stopinj nad povprečjem, celo na londonskem letališču so 1. julija namerili rekordnih 36,7 stopinje. V nemškem Karlsruheju so 5. julija namerili 40,8 stopinje. Tudi v Švici so javili po letih 1947 in 2003 najbolj vroča tedna v zgodovini. Rekorde (okoli 35) so beležili v Avstriji, na Češkem, Madžarskem, Slovaškem in na Poljskem, kjer pa niso presegli rekordov iz leta 2013.
Te dni se zgodba ponavlja!
Minule dni smo bili pri nas deležni skromne ohladitve, najmanj ob obali, temperatura morja se je pred zadnjo burjo že približevala rekordnim 30 stopinjam. In spet smo sredi pasjih dni, tokrat že konec tedna grozijo tudi neurja. Velika vročina znova prihaja z zahoda, vsaj nekoliko naj bi prizanesla Nemčiji, kjer je med zadnjim vročinskim valom padel vročinski rekord, 40,3 stopinje. Za vikend naj bi že tretji letošnji vročinski val pri nas dosegel vrhunec.
Ustrezna opozorila so sosedje Avstrijci in Italijani že izdali. Ob koncu prejšnjega vročinskega vala je alpsko območje prizadela ohladitev z viharji na Koroškem in Tirolskem, prestrašila je izjemno debela toča, med krajema Dolo in Mira je po beneški laguni vznemiril tornado druge stopnje. V Xativi pri Valencii so znova izmerili 45,9 stopinje, temperatura na Pirenejskem polotoku od začetka maja ni padla pod 30 stopinj Celzija.
Po zahodni Evropi so na osnovi izkušenj iz let 2003 in 2010 v Španiji, na Portugalskem, v Franciji in na Nizozemskem izdelali posebne krizne načrte. Med drugim so sestavili seznam starih in kronično bolnih, da jih opozarjajo po telefonu ali jih obiščejo. Pri nas pa se očitno prav nihče ne zgane niti ne razmišlja o preventivnih srednjeročnih in dolgoročnih ukrepih v kmetijstvu in infrastrukturi, čeprav smo v zadnjih letih doživeli kar nekaj naravnih katastrof.
