Etiopija zre v nebo

Visoko nad ulicami Adis Abebe, med polji, kjer kmetje in njihovi voli orjejo njive z lesenimi plugi, leži srce etiopskega vesoljskega programa. Na vrhu 3200 metrov visoke gore Entoto stojita teleskopa s premerom enega metra, ki gledata v globine vesolja.

Etiopija je pred nekaj meseci kot prva v vzhodni Afriki postala ena od redkih afriških držav, ki ima svojo vesoljsko agencijo. »Znanost je del vsakega razvojnega cikla – brez znanosti in tehnologije se ne da ničesar doseči,« pravi Abinet Ezra, komunikacijski direktor Etiopskega združenja za vesoljsko znanost (ESSS), kakor se uradno imenuje agencija, katere ustanovitev leta 2004 je financiral etiopsko-savdski poslovnež Mohamed Alamudi. »Naš glavni cilj je navdušiti mlado generacijo nad znanostjo in tehnologijo,« poudarja Ezra.

Agencija z direktorjem Solomonom Belayem na čelu je eno desetletje prepričevala vlado, da tudi v deželi, ki še vedno velja za eno najrevnejših na svetu, raziskovanje vesolja ni luksuz, ampak nuja. Že pokojni etiopski predsednik in pozneje dolgoletni premier Meles Zenawi, ki je vladal s trdo roko, jih je imel za sanjače.

Skoraj tri milijone evrov vredni vesoljski center s teleskopoma in spektrografom omogoča peščici študentov astronomije in astrofizike z univerze v Adis Abebi, da raziskujejo in nabirajo izkušnje doma, ne v dragi tujini. Kakor je prepričan Belay, bodo s promocijo znanosti pomagali pri razvoju države: »Tehnične vede in znanost so še kako pomembne pri prehodu družbe iz kmetijske v industrijsko.«

In etiopski znanstveniki imajo še večje načrte. V prihodnosti si želijo postaviti še močnejši observatorij, ustanoviti državno vesoljsko agencijo in v petih letih v orbito izstreliti prvi etiopski satelit. Znanstveniki s tamkajšnjega inštituta za tehnologijo nameravajo kmalu testirati raketo, ki bo poletela več kot 30 kilometrov visoko, kar pa je še daleč od meje sto kilometrov, kjer začne Zemljina atmosfera prehajati v vesolje. »A s potjo v vesolje se nam še ne mudi,« sklene direktor ESSS Belay.