LONDON – Viktorija velja za eno najbolj priljubljenih vladaric v britanski zgodovini, njeno življenje, ki ga je skrbno skrivala pred javnostjo, pa je zdaj razgaljeno na spletu. Za prav poseben album je ob diamantnem jubileju poskrbela Elizabeta II., ki je občudovalcem monarhije in radovednežem tako odstopila zbirko pisem, dnevnikov, umetnin in fotografij kraljice, ki se nikoli ni mogla sprijazniti z moževo smrtjo in je velik del življenja preživela v črnini.
Glasba ji ni šla
Spletna stran, ki očitno dokazuje prizadevanja britanskega dvora, da bi se znova približali svojim podložnikom in svetu, je razdeljena v devet poglavij, Viktorijo pa predstavlja od otroštva do praznovanja njenega diamantnega jubileja, ki ga je zaznamovala 1897. Vsebine, ki so bile prej na voljo le akademikom in članom kraljeve družine, razkrivajo Viktorijino otroštvo in odraščanje, njeno navdušenje nad geografijo, aritmetiko, risanjem in prirodoslovjem; princesa je bila izvrstna učenka, škripalo ji je le pri glasbi in črkovanju, kot razkrivajo nekateri dokumenti, bila pa je nadarjena slikarka. Leta 1837., ko ji je bilo 18 let, je umrl njen stric Viljem IV. in Viktorija je nasledila prestol. Leto dni pozneje je do ušes zaljubljena zasnubila svojega princa in ga vzela za moža.
Neomajna ljubezen
Rdeča nit albuma, kakor je veljalo tudi v njenem resničnem življenju, je njena neomajna ljubezen do Alberta, ki ji ga je 1836. predstavil stric, belgijski kralj Leopold I. »Je neverjetno razumen, prijazen in dober človek. Poleg tega pa je izjemno privlačnega in zanimivega videza,« je svojega bodočega moža opisala v enem od številnih pisem svojemu stricu, v njene najintimnejše misli pa zdaj lahko pokuka prav vsak. Z Albertom je imela devet otrok, a jo je življenjski sopotnik 1861. zapustil: umrl je zaradi tifusa, njegove smrti pa kraljica ni nikoli prebolela. Po boleči izgubi se je močno oddaljila od javnosti, kar ji je ta zamerila, a si je kraljica konec 80. let znova dvignila priljubljenost med podložniki; toda črnine ni nikoli slekla, niti ob svojem diamantnem jubileju ne.
