FRANKFURT – Svet Evropske centralne banke (ECB) je v skladu s pričakovanji znižal ključno obrestno mero za 0,25 odstotne točke, na 0,75 odstotka. Ključna obrestna mera je tako prvič v več kot 13-letni zgodovini evrskega območja upadla pod raven enega odstotka, znižani pa sta tudi obrestni meri za mejno posojanje in deponiranje presežne likvidnosti.
EBC želi banke spodbuditi, naj si denar raje posojajo med seboj ali pa podjetjem, kar pa ne pomeni, da bodo banke tako tudi storile. Bojijo se namreč, da bi druge banke, denimo, postale insolventne in denarja zato ne bi vrnile.
Šibki gospodarski obeti
Predsednik ECB Mario Draghi opozarja, da so gospodarski obeti šibki, kar kažejo tudi kazalniki za drugo letošnje četrtletje. »Na poslabšanje gospodarskih razmer naj bi še posebej vplivali napetosti pri zadolževanju nekaterih članic območja evra in njihov vpliv na kreditne pogoje, proces bilančnega prilagajanja v finančnem in nefinančnem sektorju ter visoka brezposelnost,« je pojasnil.
Znižanje obrestne mere hitrih učinkov na zagon gospodarske rasti ne bo prineslo, članicam območja evra, ki so v recesiji, pa bi s tem nekoliko olajšali breme. Ekonomist Bogomir Kovač je za Dnevnik.si povedal, da znižanje na Slovenijo nima posebnega vpliva razen toliko, kolikor je signal za centralne banke, da je znižanje obrestnih mer tisto, kar naj bi zasledovale v svojih poslovnih politikah. Sicer je to neposredno povezano samo s posli, ki jih naše banke imajo z EBC.
Kako je z inflacijo? Inflacija, ki je v območju skupne evropske valute junija na letni ravni znašala 2,4 odstotka, naj bi glede na trenutne cene nafte v nadaljevanju leta upadla, pod dva odstotka pa naj bi zdrsnila leta 2013. Srednjeročni cilj ECB je inflacija blizu dvema odstotkoma, vendar malenkost pod njima. |
