Zakotna vas na severu Indije bega strokovnjake: Mohammedpur Umari je le še ena od številnih neprivilegiranih vasi v indijski državi Utar Pradeš – ima le 6000 ljudi, tam ni pravih cest, nimajo niti šole niti bolnišnice, se je pa v zadnjih 50 letih rodilo več kot sto parov dvojčkov, kar je zelo nenavadno, pravijo strokovnjaki. Vaščani pravijo, da bi jih bilo verjetno precej več, okoli 200, če bi imeli bolnišnico vsaj v bližini.
Če bi imeli bolnišnico, bi jih bilo še vsaj dvakrat toliko
Mohammed Asif, njegov brat dvojček Karim živi v prestolnici New Delhi, pravi: »V naši vasi živi 6000 ljudi, nimamo šole in tudi bolnišnice ne. Tisti, ki imajo vsaj majhno zaplato zemlje, ostanejo, večina pa se zaradi preživetja odseli, najpogosteje v Delhi ali Mumbaj.« Mohammed Atishan, ki ima brata dvojčka Zeeshana, dodaja: »Ljudje se zmedejo, ko vidijo dvojčke. Starejše kot 15 let še lahko ločijo, ko smo majhni, pa smo zares videti povsem identično. Težava je, ker se nam posmehujejo, govorijo, da smo iz nenormalne vasi.«
Tam živi 80 odstotkov muslimanov in 20 odstotkov hindujcev, rojstvo dvojčkov pa bega obe skupnosti. Nekateri so prepričani, da je fenomen bolj povezan z lokalnim življenjskim slogom in okoljem kot geni. »Naši starši so govorili, da se je to začelo pred kakšnimi 90 leti. Prej so bili mogoče trije, štirje pari. Potem se je začelo rojevati vse več identičnih dvojčkov, v zadnjih petdesetih letih pa so postali stalnica,« je dejal 70-letni Rauf Alam.
A so tudi umirali: vsaj 90 parov jih je umrlo, saj nosečnice niso imele strokovne pomoči. »Samo zamislite si, kako lepo bi bilo v naši vasi, če bi bili vsi dvojčki tu,« pravi Mohammed Asif. »Mnogo strokovnjakov z vsega sveta je obiskalo našo vas, številni so nam vzeli vzorce krvi. Potem so odšli, kaj so ugotovili, ne vemo, saj se niso vrnili, da bi pojasnili svoje ugotovitve,« je malce žalosten še povedal Asif in dodal: »No, nekaj vendarle vemo. Skupina celičnih in molekularnih biologov iz Hyderabada nam je pred leti povedala, da bi lahko rojstvo dvojčkov pripisali nekaterim mineralom v podtalnici, ki jo pijemo, ali pa pesticidom in insekticidom, ki jih uporabljamo na poljih.«