Dve sestri in svakinja hkrati prebolevajo raka

UTAH – Resni pogovori o raku nikakor niso del njihovega vsakdanjika, z obilo humorja in pozitivnega mišljenja pa se jim uspe celo nasmejati na račun svoje hude bolezni. Denimo, prhanje po novem opravijo v rekordno kratkem času, kajti dve sta že povsem brez las, tretja pa jih za zdaj še ohranja, a zelo kratke.

»Nič šampona, nič balzama, samo topla voda,« z nasmeškom na obrazu pojasnjujejo Sharee, Annette in Lindsay Page. Prvo, stara je 34, je aprila doletela strašljiva diagnoza: ima raka dojke. Dva tedna pred njo je enako vest zdravnik sporočil leto starejši Annette, medtem ko je njuna svakinja, 38-letna Lindsay, dva meseca prej izvedela, da se ji je angiosarkom, ki ga je enkrat že prebolela, vrnil in ji znova napadel jetra in pljuča. 
»Ne vemo, kaj bo z nami čez eno leto, zato se nam zdi nesmiselno, da bi ta čas zapravile z jokom in stokom,« je pojasnila Lindsay, mati štirih otrok, starih od štiri do 13 let. »Kmalu po diagnozah smo se dogovorile, da bolezen ne bo upravljala naših življenj. Iz tega se ne bi izcimilo nič dobrega.« Sharee in Annette sta še samski, toda bolezen ju ne odvrača od zmenkarij. Še več, moški menda padajo na dekleti brez las, kajti tako drzna pričeska ponazarja njun pogum in boj, pojasnjujeta.

»Vedno sem se rada smejala, zakaj bi zdaj jokala, če imam raka?! Da boš srečen, se moraš odločiti, to ne pride kar samo od sebe,« je prepričana Annette, ki potek bolezni redno dokumentira s posnetki na youtubu, začinjenimi z obilo humorja, Sharee pa je pristavila: »Nihče si ne želi takšnega življenja, roko na srce, vse skupaj je zelo strašljivo, ampak k sreči nam uspeva opogumljati druga drugo. Na koncu je vedno pomembnejše spopadanje s težavo kakor težava sama.« 
Sestri in svakinja iz Utaha v ZDA so tako rekoč sosede, vsa družina je tesno povezana, podpora najbližjih je ključna pri premagovanju tako naporne bolezni. To še kako dobro ve Lindsay, ki jo je angiosarkom doletel že lani. Napadel ji je vranico, po operaciji, kemoterapiji in obsevanju je bila prepričana, da se je raka znebila za vselej. Vendar se je motila: tumorji so si tokrat izbrali jetra in pljuča, toda mamica štirih še naprej ohranja pogum: »Med zadnjim pregledom se je izkazalo, da tumorji ne rastejo, tako da upam na najboljše.«

Nekoč se bodo samo še spominjale časov, ko so vse tri hkrati prebolevale raka, je prepričana Annette: »Upam, da se bomo naučile ceniti življenje in da bomo zaradi tega postale boljši ljudje. Vsekakor pa smo hvaležne za vse priložnosti, ki nam jih ponuja zdravljenje. In veselimo se, ko bomo spet kupovale šampon za zalogo.«