V stockholmski Global Challenges Foundation in Future of Humanity so v zanimivi študiji univerze v Oxfordu zbrali in nanizali dvanajst največjih nevarnosti za človeštvo. Apokalipsa, nebeške trombe in biblijska vizija evangelista Janeza so še v današnjem sekulariziranem svetu močno prisotni vsaj v človekovi podzavesti, vsake toliko časa pa jih netijo in podkrepijo hollywoodski scenariji. Po letu 2014 se nelagodje nedvomno povečuje, tudi zato se vse več ljudi, zlasti mladih, zateka v virtualne svetove in fantazijo. Pravijo, da se Orwellova vizija ne uresničuje, v omenjeni študiji so zbrani večletni odgovori naključnih anketirancev o strahovih in podobah nasilnega konca sveta. Med vzroki ostaja povsem na vrhu tisto, kar ljudje najbolj občutijo – uničujoče podnebne spremembe. Ljudem, ne glede na njihovo socialno okolje, spol in izobrazbo, pomenijo največje tveganje vročina in suša, povodnji in ledene ujme. Danes spoznavamo, da so podnebne spremembe v različnih obdobjih razvoja človeštva krepko sooblikovale zgodovino ali celo povzročale njen potek. Vse več ljudi na svoji koži doživlja, da je lokalno vreme posledica iztirjenega podnebja, oboje je krivo za lakoto, bolezni in družbene zlome, vojne in masovno migracijo. Nedvomno se je vse to v kratkem času stopnjevalo, žal trenutno marsikaj kaže v smer nerazrešljivega globalnega konflikta.
Strah pred nebeškim ognjem
Med znanstvenofantastične scenarije in strahove spadajo repatice, ki neslišno drvijo čez nočno nebo. Asteroidi in druga naključna nebesna telesa ogrožajo vse planete, pred njimi nas v veliki meri varuje atmosfera. Kako je videti, če je ni, vidimo na mesečevi površini, ki je polna udarnih kraterjev. Na tisoče majhnih vesoljskih teles vsak dan vendarle preluknja našo ovojnico, a jih niti ne zaznamo, šele vesoljska skala s premerom nekaj sto metrov ali kilometrov, ki trešči na Zemljo le vsakih 20 milijonov let, bi opustošila ogromne površine, posledice v atmosferi bi lahko zdesetkale ali izbrisale velike dele modrega planeta in življenjskih oblik na njem. Miti in legende o repaticah so zaznamovali vsa verstva, zelo močno tudi krščanstvo.
Podobne posledice bi imel izbruh super vulkana, kakršen v Evropi spi v Vezuvu nad Neapljem. Za več dni ali tednov bi svet zajela noč, sledila bi neznosna ohladitev, kaj kmalu bi zmanjkalo hrane. V teh primerih gre za naključne, nepredvidljive dogodke, nanje človeštvo nima nikakršnega vpliva! Znanstveniki glede njih pomirjajo, saj je verjetnost, da se bodo zgodili v času našega življenja, skoraj zanemarljivo majhna, seveda le do (u)sodnega dne, ki pa ga ne izda nobena prat'ka …
Od ptičje in prašičje gripe do ebole
Drugače je že pri smrtonosnih boleznih, ki so redne spremljevalke naše zgodovine. Na črno smrt, kugo, smo že pozabili, ne tako dolgo tega je desetkala velika območja Evrope, niti našim krajem ni prizanesla. Danes govorimo o bolezenskih pandemijah, ena zadnjih globalnih je bila tako imenovana španska gripa (z nekaj milijoni žrtev) ob izteku prve svetovne vojne. Kako nastanejo, ni povsem jasno, teoretično jih lahko človek sproži tudi namenoma. O aidsu in zdaj aktualni eboli, o kateri se v zadnjem obdobju manj govori in piše, a nikakor ni zajezena ali premagana, krožijo številne teorije zarote, ki v njih domnevajo posebno obliko vojskovanja in geostrateško manipuliranje velikih predelov zlasti Afrike in nekaterih predelov Azije.
Jedrski strah spet oživljen
S koncem hladne vojne med Sovjetsko zvezo in ZDA je strah pred jedrsko apokalipso precej splahnel, Hirošima in Nagasaki sta daleč nazaj, katastrofalne jedrske nesreče v elektrarnah nas ob Černobilu in Fukušimi (prva zagrešena po človeški napaki, druga kombinacija naravne katastrofe in spleta nesrečnih okoliščin, a vendar tudi posledica človekove ignorance) sicer vznemirjajo, a je jedrska sila zaradi svojih lastnosti – je nevidna in neslišna, skratka za človeške čute neopazna – imaginarno dogajanje, ki ga človek ne doživlja kot potencialno ogrožanje. Resda se v zadnjem času znova povečuje skrb, da se z ukrajinsko vojno, ko se članice Nata neodgovorno igrajo z manevri pred ruskim nosom, ti pa letijo s strateškimi bombniki čez pol Atlantika, na Tihi ocean in daleč v severni ledeni ocean, vrača nova hladna vojna med vzhodom in zahodom, v njej pa bi bil potencialni igralec nedvomno še Kitajska.
Na šesto mesto so raziskovalci uvrstili strah pred umetno inteligenco. Dejstvo, da bi stroji in umetni miselni sistemi lahko prevzeli vlogo človeka, se delno že uresničuje. Roboti in povsem avtomatizirane produkcijske linije vse bolj nadomeščajo človeško delovno silo. Posledice so dramatično povečanje brezposelnosti, masovna izguba identitete in dvom o vsakršnem smislu. Manj ljudje razmišljajo o tem, da bi človeku lahko stvari ušle iz rok, ko se v različnih oblikah igra boga. Katastrofo bi lahko povzročila še namerna izguba nadzora neobvladljivih strojev in sistemov. Sem spadajo še oblike sintetične biologije ali proizvodnja super organizmov v skrivnostnih laboratorijih, ne pozabimo na manj zaznani strah pred manipulacijami nanotehnologije.
Svet nerazložljivih fenomenov
Svet nerazložljivih ali težko razložljivih algoritmov, ki v bančnih modulih povprečnemu človeku le malo povedo, je nedvomno med univerzalnimi nevarnostmi, ki grozijo človeštvu in njegovemu družbenemu ustroju. Z njimi je povezana nevarnost sistemskih kolapsov, torej ekonomski in politični zlom, kot bi bila totalna bančna oziroma finančna kriza. Ti modeli bi lahko pripeljali do skoraj brezhibnih diktatur, ki bi dodobra zasužnjile človeštvo. Sindrom velikega brata spremlja popoln nadzor ljudi, tudi iztirjena potrošniška družba je potencialna nevarnost izgube suverenosti. Seznam zaokrožajo nepredvidljiva in neznana skrita tveganja.
Pred kratkim so z oskarjem nagradili film o astrofiziku Stephenu Hawkingu, ki se je v svojem svetu in vesolju prebil do odgovorov: človeštvo je obsojeno na odisejado v vesolju, beg na druge planete in v druga osončja bo nuja, a tam se bo apokaliptična mora nadaljevala!
