Malokdo ve, da je bil slavni avstrijski feldmaršal poročen s Tržičanko, da se jima je rodilo osem otrok, da je več kot desetletje živel na tržiškem gradu Neuhaus, ki še stoji, da bi najbrž za vedno ostal v Tržiču, če ga domovina ne bi klicala na pomembne vojaške naloge, da mu je dal cesar Franc Jožef v dosmrtno uporabo ljubljanski Tivolski grad in da je do začetka 20. stoletja stal na Kongresnem trgu v Ljubljani njegov spomenik.
Eden od vrhuncev vsakoletnega novoletnega koncerta Dunajskih filharmonikov je, o tem ni dvoma, Radetzky marš, Radetzkyjeva koračnica, ki jo glasbeniki že več let zaigrajo kot zadnjo skladbo rednega dela sporeda. Dvorana bi bila na nogah, če bi smela, zadržijo jo tako, da poslušalci med igranjem koračnice pod dirigentskim vodstvom forte ali piano ploskajo oziroma le poslušajo.
Kupil taščin grad
Kdo je bil mož, ki mu je Johann Strauss starejši posvetil tako nesmrtno skladbo? Širni svet ga pozna kot nadvse uspešnega vojaka, Slovenci pa bi ga lahko tudi kot kranjskega zeta – a ga večinoma ne. Šele zadnja leta se mesto Tržič, katerega krajan je bil več kot desetletje tudi slavni avstrijski feldmaršal, v turističnih prospektih predstavlja tudi takole: »Le kaj je v Tržiču tako vnebovzetnega, da je slavni maršal Radetzky – prav tisti, čigar slavni marš igrajo Dunajski filharmoniki vsakega novega leta dan in vsa svetovna smetana vzhičeno ploska po taktu –, potem ko si je med bitkami z Napoleonom le vzel čas za poroko, prav v tem kraju od skope tašče kupil grad za kar 60.000 goldinarjev? Všeč mu je bil! Verjemite, bil je človek z okusom!«
Znameniti avstrijski general se je rodil 2. novembra 1766 v gradu Trebnice pri Pragi na Češkem v plemiški družini kot Johann Josef Wenzel Radetzky von Radetz. Že kot otrok je ostal brez očeta in mame, zato je zanj poskrbel stric. V Pragi ga je izšolal, potem pa je mladi Josef odšel na Dunaj, se vpisal na Terezijansko akademijo, 1785. kot kadet vstopil v avstrijsko vojsko in dobil že dve leti pozneje čin poročnika kirasirjev, vojakov posebne konjeniške enote. Kdo ve, kako je spoznal mlado tržiško grofico Frančiško Romano von Strassoldo-Grafenberg iz družine Auerspergov in se z njo leta 1798 poročil, kupil od svoje tašče grad Neuhaus v Tržiču in v njem občasno živel med letoma 1807 in 1819. Zakoncema Radetzky se je rodilo osem otrok, pet sinov in tri hčerke.
Denar dal revežem
Župnik Viktor Kragl, ki je edini napisal obširno kroniko Tržiča, je poln hvale slavnemu rojaku. »Po groznem požaru leta 1811,« piše, »je dovolil cesar Napoleon tržiški občini 70.000 frankov podpore. Pri razdelitvi tega denarja med Tržičane je odpadlo Radetzkyju kot lastniku pogorele graščine 6000 frankov, a je ves denar prepustil tržiškim revežem.«
Grad Neuhaus, ki ga je kupil, je stal višje nad mestom. Ko ga je požar uničil, je Radetzky precej nižje zgradil novega, ki še vedno stoji. Prodal ga je 1819., 1852. pa je ostareli general še zadnjič obiskal svoj Tržič. Istega leta mu je dal cesar Franc Jožef za vojaške zasluge (leta 1848 je zmagal v znameniti bitki pri Custozi in eno leto pozneje pri Novari) v dosmrtno uporabo Tivolski grad v Ljubljani, ki so ga po feldmaršalovem naročilu prenovili. Nedaleč stran je postavil Švicarijo in uredil grajski park ter ga odprl za javnost.
Spomenik so Radetzkyju postavili v Pragi (in ga pozneje odstranili), v Ljubljani sta stala kar dva, tisti na Kongresnem trgu do začetka 20. stoletja; le na Dunaju je še vedno na ogled.
Slavnega feldmaršala je pri 92 letih v Milanu pobrala pljučnica. Sam cesar Franc Jožef je vodil pogrebni protokol svojega maršala in po njegovem naročilu so truplo prepeljali v Štefanovo cerkev na Dunaju, od koder so ga po blagoslovu z vlakom prepeljali v Heldenberg v Spodnji Avstriji, čeprav je cesar želel, da ga pokopljejo v dunajski kapucinski grobnici. Upošteval je zadnjo Radetzkyjevo željo, da ga pokoplje njegov prijatelj Joseph Gottfried Parkfrieder, ki je zadnja leta poravnaval tudi njegove dolgove. Zaradi radodarnosti, velike družine (od vseh otrok sta ga preživela le sin in hči) in zapravljive žene (umrla je štiri leta pred njim) je imel namreč Radetzky zadnja leta precejšnje denarne težave. Prijatelj Parkfrieder je slavnemu feldmaršalu postavil v Heldenbergu panteon in ga v njem pokopal, ta grob pa je odtlej krajevna znamenitost.
Zdaj, ko vemo precej več o svojem skoraj rojaku, bomo na novega leta dan ob poslušanju zadnje skladbe rednega dela novoletnega koncerta z Dunaja morda še bolj navdušeno ploskali Dunajskim filharmonikom, Straussu in odslej predvsem Radetzkemu.