VIŠJE CESTNINE

Dopustujete na Hrvaškem? Danes sprejeto, da vas bodo udarili po žepu

Objavljeno 16. marec 2017 14.35 | Posodobljeno 16. marec 2017 14.35 | Piše: STA, K. K.

Med 1. julijem in 30. septembrom bodo cestnine Hac in ARZ višje za 10 odstotkov.

Fotografija je simbolična.

ZAGREB – Hrvaška vlada je na današnji seji odločila, da bodo s 3. aprilom za pet odstotkov zvišali cestnine, nad katerimi ima pristojnost javno podjetje Hrvatske avtoceste (Hac). Dovolili so tudi poletno sezonsko podražitev za 10 odstotkov, ki jo bo poleg Haca uveljavilo javno podjetje Avtocesta Reka–Zagreb (ARZ).

Do Splita evro več

Hrvaški minister za promet in infrastrukturo Oleg Butković je pojasnil, da so začeli proces prestrukturiranja poslovanja javnih avtocestnih podjetij, s katerim se bodo izognili privatizaciji avtocest. Združiti nameravajo Hac in ARZ ter javno podjetje za vzdrževanje avtocest in cestnine (Hac-Onc). V Hacu in ARZ upravljajo približno 1065 kilometrov avtocest. S 3. aprilom bodo poenotene cestnine v obeh javnih podjetjih, a bodo še zmeraj za približno 15 odstotkov nižje kot pri koncesionarjih v hrvaški Istri in na severozahodu države, je povedal Butković.

Za uporabo avtoceste med Zagrebom in Splitom je treba trenutno plačati 174 kun ali približno 23,6 evra, po uskladitvi cen z ARZ pa se bodo cene povzpele na 181 kun (24,5 evra). Hac skrbi tudi za avtocesto med Obrežjem in hrvaško-srbsko mejo, za avtocestno povezavo z Osijekom in tudi za tisto med Zagrebom in mejo z Madžarsko čez Varaždin.

Vroča sezona

Med 1. julijem in 30. septembrom bodo cestnine Hac in ARZ višje za 10 odstotkov, je dejal Butković na novinarski konferenci po seji vlade. Kot je pojasnil, sezonska podražitev ne bo veljala za avtobuse in tovorna vozila. Butković je poudaril, da je reforma nujno potrebna, ker ima cestni sektor 5,2 milijarde evrov obveznosti. Letošnje obveznosti so 1,14 milijarde evrov. Javni avtocestni podjetji kljub pozitivnim poslovnim izidom ne moreta izpolniti obveznosti v naslednjih petih letih, ko bo treba poplačati večino dolgov, je še dejal.

Hrvaški minister je izpostavil tudi, da bo pri reprogramiranju dolgov sodelovala Svetovna banka. Omenil je, da dolgovi cestnega sektorja predstavljajo nekaj več kot 13,5 odstotka javnega dolga države.

Napovedal je, da bodo reformo sklenili leta 2020, ko nameravajo uveljaviti sodobnejši sistem pobiranja cestnin.

Deli s prijatelji