BRUSELJ – Finančni ministri držav v območju evra so končali sestanek o Grčiji z napredkom, o preostalih odprtih vprašanjih zdaj razpravljajo voditelji držav v območju skupne evropske valute. »Dolgo pot smo prehodili, a nekaj pomembnih vprašanj je še odprtih, o njih bodo odločili voditelji,« je bil ob odhodu kratek šef evroskupine Jeroen Dijsselbloem.
Tri vrste pogojev
Več je povedal finski finančni minister Alexander Stubb, ki je ocenil, da je dosežen precejšen napredek ter da so ministri pripravili ambiciozen predlog in poročilo za voditelje, ki zdaj razpravljajo naprej.
Dokument, ki so ga pripravili ministri, po Stubbovih besedah vključuje tri vrste pogojev: zakone, ki jih mora sprejeti Grčija do srede, seznam podrobnih ukrepov na področju trga dela, pokojnin in davkov ter ukrepe na področju privatizacije, vključno s privatizacijskim skladom.
Ključno pa je, da morata za začetek pogajanj o tretjem programu pomoči iz evropskega reševalnega mehanizma ESM vse te pogoje potrditi tako grška vlada kot grški parlament, je izpostavil finski minister.
Evroskupina je po Stubbovih navedbah dosegla dober rezultat, zdaj so na potezi voditelji držav v območju evra, nato pa grška vlada in parlament. »Korak za korakom,« je dejal.
Tudi avstrijski finančni minister Hans Jörg Schelling je poudaril, da so pogoj za nov sveženj pomoči reforme, ki jih mora sprejeti grški parlament. V nasprotnem primeru po Schellingovih besedah ne bo pogajanj o tretjem programu.
Evropski komisar za finančne in gospodarske zadeve Pierre Moscovici je ob odhodu prav tako povedal, da je dosežen napredek, a da ostaja nekaj težav, s katerimi se bodo spopadli voditelji.
Kočljivo vprašanje lajšanja ogromnega grškega dolga
Med odprtimi točkami, o katerih zdaj razpravljajo voditelji, je ključno zelo kočljivo vprašanje lajšanja ogromnega grškega dolga, težkega 180 odstotkov grškega bruto domačega proizvoda ali 320 milijard evrov.
Uradnih izjav in informacij o tem vprašanju po sestanku evroskupine ni bilo, je pa to odločilen element novega svežnja pomoči Grčiji, ki naj bi poleg triletnega programa pomoči iz ESM vključeval tudi kratkoročno, premostitveno financiranje države.
Med zasedanjem vrha območja evra je pricurljala v javnost vsebina dokumenta na štirih straneh, ki so ga za voditelje pripravili ministri. Odprta vprašanja so v dokumentu zapisana v oklepajih.
Dokument se začne s poudarkom, da je nujno ponovno vzpostaviti zaupanje v grške oblasti in da je to osnovni pogoj za dogovor o tretjem programu pomoči iz evropskega reševalnega mehanizma ESM.
Tretji, triletni program pomoči naj bi vključeval od 82 do 86 milijard evrov, tolikšne so namreč po oceni institucij finančne potrebe Grčije, pri čemer naj bi bilo do 25 milijard evrov potrebnih za dokapitalizacijo grških bank.
Dokument evroskupine potrjuje Stubbove besede, da se od grških oblasti pričakuje sprejetje zakonodaje za prvi niz ukrepov »brez odlašanja, do 15. julija«. Ta vključuje ustrezno ureditev davka na dodano vrednost in zagotovitev dolgoročne vzdržnosti pokojninskega sistema.
Evroskupina od Grčije med drugim pričakuje tudi ambiciozen načrt privatizacije. Pri tem naj bi Grčija za 50 milijard evrov državnega premoženja prenesla na poseben sklad in ga nadzorovano prodala. Dogovora o tem sicer ni, ta del besedila je v oklepaju.
Tudi ključno vprašanje lajšanja dolga je v oklepajih. Piše, da je evroskupina po uspešnem končanju prvega pregleda izvajanja tretjega programa pomoči pripravljena preučiti možnost prestrukturiranja grškega dolga, na primer s podaljšanjem ročnosti posojil.
Nominalni odpis dolga ne pride v poštev
Evroskupina v dokumentu tudi izpostavlja, da nominalni odpis dolga ne pride v poštev, ter ponavlja stališče, da je pogoj za tretji program pomoči popolna vključenost Mednarodnega denarnega sklada (IMF).
Finančni ministri v dokumentu, ki so ga posredovali v razpravo voditeljem, na koncu navajajo tudi možnost grexita, in sicer nemški predlog začasnega izstopa države iz območja evra. Tudi ta del je v oklepajih, saj soglasja o tem med ministri ni.
»Če dogovora ne bo mogoče doseči, bi bilo treba Grčiji ponuditi hitra pogajanja o začasnem izstopu iz območja evra z možnostjo prestrukturiranja dolga,« se glasi zadnji stavek v dokumentu evroskupine.
