Do 2030 bo potovala že tretjina človeštva

Zanimanje za Evropo naj bi zlagoma upadlo, kar ni dobra napoved za tiste, ki so od turizma (med njimi Slovenija, Hrvaška ali Grčija) precej odvisni. Več kot desetodstotni porast obiska si lahko obetajo v Aziji in na širšem pacifiškem območju. Vse do leta 2020 rast pričakujejo še ladjarji, a število novih in še večjih križarskih velikank se ustavlja, vse več zanimanja je za manjše ekspedicijske in luksuzne ladje oziroma klasične potniške, na katerih je še čutiti dih mornariške romantike.

Tudi Američani naj bi izgubili

Dejstvo je, da kljub krizi, ki je zajela velik del sveta, vse več ljudi potuje. Od leta 2009, ko je število turistov v svetovnem merilu zadnjič upadlo, se ta pisana in pomembna gospodarska panoga razveseljuje nenehne rasti. Predlani je po podatkih OZN potovalo in dopustovalo že 1,035 milijarde zemljanov, do leta 2030 naj bi se njih število dvignilo na 1,8 milijarde, torej bo potovala približno tretjina človeštva, pravijo v svetovni turistični organizaciji UNWTO. Drugače je v Evropi, kjer naj bi se število turistov zmanjšalo kar za dobrih deset odstotkov, v ZDA in na obeh ameriških podcelinah naj bi izgubili le dva odstotka turistov, slabo se piše še Avstralcem. V Aziji in na širšem pacifiškem območju bo število popotnikov predvidoma zraslo za sedem odstotkov, Bližnji vzhod z arabskimi zalivskimi državami si lahko obeta porast za tri odstotke, od vojn in kriz pretresena Afrika le za skromna dva odstotka.

Športni dogodki in spomini

Letos je v ospredju športni turizem. Začelo se je z minulimi zimskimi olimpijskimi igrami pod Kavkazom na obalah Črnega morja. Kljub kritikam je bil Soči nared, organizatorje iger in spektakla okoli njih so najbolj skrbeli vreme in grožnje terorističnih ekstremistov, saj je kavkaško območje na jugu Rusije od začetka 19. stoletja prizorišče vstaj divjih gorskih ljudstev. Manj nevarno naj bi bilo poleti na Škotskem, kjer sicer pripravljajo referendum o izstopu iz skupnega kraljestva, a se bodo pred težko pričakovanim glasovanjem o neodvisnosti v Glasgowu odvijale obsežne igre Commonwealtha pod pomenljivim geslom To je naše leto! Konec septembra je tam na vrsti še prestižni Ryder Cup najboljših svetovnih igralcev golfa. Športni vrhunec leta pa bo junija, ko bodo tisoči potovali v Brazilijo, da bi doživeli vročico nogometnega mundiala v vedno temperamentni deželi. Tudi tam se spopadajo s precejšnjimi težavami, a Fifa pomirja, da bo vse v redu, Brazilci pa naj bi pozabili na revščino.

V spomin na veliko klanje

Pred stoletjem svet ni ječal pod terorizmom, čeprav naj bi bil prav sarajevski atentat njegova predhodnica, s pesmijo in plesom so na fronte odhajali mladeniči in verjeli, da bodo za božič spet doma. Milijoni se nikoli niso vrnili, njihova grobišča in spominska znamenja na velikih in manjših bojiščih letos množično obiskujejo potomci padlih zlasti na francoskem severu in v Belgiji, veliko jih pričakujejo tudi na nam bližnji soški fronti in v Benečiji ob usodni reki Piave. Marsikje so se odločili za zaigrane zgodovinske bitke v starih uniformah in s takratnim orožjem in opremo, razširila se je prava mrzlica spominkov. Prva svetovna vojna magično privlači zbiralce, veliko jih skrivajo naši Julijci. V belgijskem Ploegsteertu se bodo v spomin na nenavadno tekmo na božič 1914 spopadli angleški in nemški nogometaši. Po vsej stari celini se vrstijo spominske slovesnosti, razstave, koncerti, izdali so množico publikacij.

Kako žive so kulturne prestolnice?

Pravijo, da je evropska kulturna prestolnica iztrošena in preživeta ideja, zadnja leta imamo po dve, letos sta na vrsti latvijska Riga in švedska Umeå. Zlasti obisk severnega dragulja ob Baltiku bo mnoge presenetil: zgodovinsko jedro Rige je Unescova svetovna dediščina, med 9. in 19. julijem bodo tam gostili največje zborovsko tekmovanje na svetu. Ali ste vedeli, da Latvija ob imenitni secesijski prestolnici in baročnih mojstrovinah ponuja kar 500 kilometrov prelepe bele peščene obale, naravne parke z volkovi in bizoni in da podobno kot Skandinavci uprizarjajo impresivna slavja sna kresne noči?

Drugače na jugu Balkana vabi pred desetletji v potresu porušeno Skopje, ki ga mnogi imenujejo kar prestolnica kiča. Mesto so znova postavili na noge, na prostranem trgu se dviguje 30-metrski kolos – pozlačen kip Aleksandra Velikega, v zadnjih letih so zrasle monumentalne replike klasičnih grških templjev. Makedonci se s sosedi še prepirajo, kateri so pravi dediči antičnega sveta.

Alpe le za bogate?

Alpe so bile ob rivieri pred dobrim stoletjem začetek turizma. Ob podnebnih spremembah se zasneženi očaki in ledeniki poslavljajo, dragoceni ostanki bodo očitno namenjeni petičnim. Za veliko denarja bo mogoče belo pravljico doživeti iz usnjenih foteljev in marmornatih klopi v Švici in Franciji. Spet so moderne gorske hotelske graščine, med lastniki pa je vse več sinov puščave, podobno kot so v Avstriji in Italiji Rusi. Smučarski raj prazni stare lesene vasi, pašniki se zaraščajo, ljudje se množično izseljujejo. Alpski svet prijazne Heidi izginja, prestižni objekti za tiste, ki v krizi bogatijo, so podobni starim chaletom v ledu, lesu, kamnu in steklu ter usnju. Kamini, lastne žičnice na vrhove in razgledne točke. V Franciji vzbuja pozornost hotel Koh-I-Nor v Val Thorensu, najvišje ležeči hotel s petimi zvezdicami, sosed v Courchevelu je Oetkerjev gorski hotel, ki bo odprt le pozimi.

Kadilci nezaželeni

Tudi v križarjenju prihajajo nove smernice: vse več je spremljevalnega in luksuznega programa, kar se kaže v cenah. Največje križarke so podobne Titaniku, potniki razdeljeni v razrede. Ladjarji in potovalne agencije ponujajo cruise deal programe, večina gostov se odloči za srednji program, ki vsebuje dodatne storitve po lastnem izboru. V porastu so kratka tedenska križarjenja, zanje se radi odločajo tisti, ki se gredo mornarje prvič.

Med manj prijaznimi smernicami je prepoved kajenja na ladjah, ki so ga najavile (velja tudi za balkone!) Royal Carribean, Cunard, P&O, Disney in Seabourn, saj se s prepovedjo menda strinja kar 74 odstotkov vprašanih. Kar 80 odstotkov križarjev se že pred odhodom odloči za izlete na kopnem, ladjarji se vse bolj izogibajo lokalnim organizatorjem in ponujajo vse več svojih izletov. Leta 2014 so med najbolj želenimi križarjenja skozi Panamski prekop (ob 100-letnici), proti Japonski in Avstraliji, vse več je tudi križarjenj po rekah in jezerih.