Raketoplan Discovery je sredi tedna še zadnjič poletel iz Kennedyjevega vesoljskega centra na Floridi, kjer je marca lani po 39 misijah zadnjič pristal. Proti ameriški prestolnici ga je tokrat na hrbtu ponesel posebej za to prirejeni boeing 747 SCA (Shuttle Carrier Aircraft).
Iz vesolja v pokoj
Raketoplani so upokojena vesoljska plovila, ki so jih v nebo poslali z raketo, po opravljeni nalogi pa so astronavti na Zemlji z njimi pristali kot z običajnim letalom. No, skoraj tako. Pilot je namreč raketoplan, ki se je proti pristajalni stezi spuščal dvakrat hitreje od potniškega letala, vodil le zadnjih nekaj minut. In to z nosom, obrnjenim navzdol, pod kotom 19 stopinj do približno 600 metrov nad pristajalno stezo, ko je raketoplan zravnal. Na pristajalni stezi je veliko hitrost upočasnilo posebno zaviralno padalo.
Preletel kar 240 milijonov kilometrov
Na števcu najstarejšega plovila Nasine vesoljske flote, ki so ga prvič izstrelili avgusta 1984, se je nabralo skoraj 240 milijonov kilometrov. V muzeju Smithsonian bo zamenjal prvi raketoplan Enterprise, ki sicer nikoli ni poletel v vesolje. Prihodnji teden bodo Enterprise poslali v New York, kjer bo razstavljen v letalsko-mornariškem muzeju na letalonosilki Intrepid na reki Hudson. Nasina vesoljska flota je sicer na koncu štela štiri raketoplane. Endeavour bodo jeseni prepeljali v muzej v Los Angeles, Atlantis pa bo ostal v Kennedyjevem vesoljskem centru na Floridi. Raketoplan Challenger se je slabo minuto po izstrelitvi leta 1986 spremenil v ognjeno kroglo, medtem ko je Columbio 2003 ob vrnitvi zaradi poškodovane zaščitne plošče ob vstopu v Zemljino atmosfero razneslo. V obeh nesrečah je umrlo 14 članov posadke.
