Dirka milijarderjev

WASHINGTON – »Potrebujemo načrt za vnovični zagon gospodarstva, ki bo trdnejše,« je leta 2012 z govorniškega odra na Kapitolskem griču v Washingtonu svoj tradicionalni govor začel predsednik Barack Obama. »Prva faza in temelj tega načrta je proizvodnja,« je pompozno in pred osuplim občinstvom najavil predsednik v času, ko so bili zaradi krize avtomobilskih gigantov iz Detroita skoraj vsi prepričani, da je prihodnost ZDA odslej na plečih razbohotene finančne industrije.

Prerojeni Detroit

Vendar je prav administracija prvega ameriškega temnopoltega predsednika z brezhibno strukturirano in bliskovito izpeljano reorganizacijo General Motorsa (GM) in Chryslerja dokazala, da predsednikove napovedi počivajo na trdnih temeljih. »Avtomobilski proizvajalci so srce ameriške industrije,« je predsednik v začetku letošnjega leta povedal zbranim v Fordovi tovarni, in čeprav se ni zmotil, je bil, sodeč po obujenem zanimanju borznih vlagateljev za avtomobilsko industrijo, morda celo nekoliko skromen. S svojimi optimističnimi napovedmi o nadaljnjem razvoju avtomobilskih znamk je Obama očitno dosegel svoj namen. V zadnjem času se namreč delnice podjetij, tako ali drugače povezanih z avtomobilizmom, prodajajo kot vroče žemlje, in to celo tako dobro, da se nam v bližnji prihodnosti obeta poslovni obračun med največjimi podjetniškimi mojstri našega časa.

Potem ko je znani ameriški borzni špekulant Warren Buffett konec minulega leta domnevno za vrtoglave štiri milijarde ameriških dolarjev kupil petega največjega trgovca z vozili v ZDA (skupina Van Tuyl), in ko je velikopotezni poslovnež Elon Musk s predstavitvijo strategije razvoja za svojo avtomobilsko znamko Tesla med kupci delnic povzročil popoln vihar navdušenja, s čimer so cene delnic njegovega podjetja poletele v nebo, se je te dni v pravcati obračun med finančnimi velikani na področju avtomobilizma spustil še eden izmed veteranov, vrednih milijarde.

Obračun ostarelih multimilijarderjev

Po poročanju časopisa Automotive News se namreč na vstop na avtomobilski trg pripravlja tudi starosta mednarodnih financ George Soros, ki naj bi v slogu Buffetta v kratkem prevzel enega izmed večjih trgovcev z vozili v ZDA. Čeprav iz ust Sorosa, ki ima pod palcem kar 23 milijard dolarjev, ni slišati nič uradnega, so se novinarji omenjenega časopisa dokopali od informacij, da se predstavniki sklada Soros Fund že več mesecev pogovarjajo z različnimi avtomobilskimi trgovci. S poslom, ki naj bi bil vreden milijardo dolarjev, naj bi razpršili tveganje in izkoristili optimizem tako na finančnem kot avtomobilskem trgu.

Da ne gre le za brezglavo iskanje vprašljivih naložbenih priložnosti, kaže tudi dejstvo, da je prekaljeni 84-letni vlagatelj dober poznavalec razmer v avtomobilski industriji, saj ima med drugim v lasti delnice ameriškega Forda, pred leti pa je financiral tudi kitajsko znamko Chery. Medtem pa Buffett svojemu kolegu in nič manj izkušenemu staremu mačku odgovarja v bravuroznem vlagateljskem slogu. Trgovska mreža skupine Van Tuyl, preimenovana v Berkshire Hathaway Automotive, ki na leto proda 240.000 vozil in ima osem milijard dolarjev prihodkov, naj bi po njegovih napovedih kmalu postala številka ena v ZDA. Ko je neki novinar Buffettu omenil, da je največji trgovec v državi podjetje AutoNation, ga je stari nonšalantno odrezal: »Za zdaj!«