Delničarji 
proti velikemu generalu

Prejšnji teden je bilo na sedežu največjega ameriškega avtomobilskega koncerna nadvse vroče, čeprav se je severovzhod Amerike, kjer ob Velikih jezerih leži srce industrije, mesto Detroit, pripravljal na vnovično rekordno pošiljko snega. Razlog? Telefonski klic nekoč rešitelja GM, Harryja Wilsona, ki je v času prestrukturiranja ameriške avtomobilske industrije odigral ključno vlogo, danes pa zastopa skupino delničarjev in skladov, ki od podjetja zahtevajo izplačilo vsaj osmih milijard dolarjev. Če mu ne bodo ustregli, bo odločitev ob pomoči delničarjev izsilil sam.

Zahtevajo svoj denar

Nekdanji uslužbenec zloglasne banke Goldman Sachs, pozneje šef sklada tveganega kapitala, danes pa tako imenovani vlagateljski aktivist je izvršni direktorici GM Mary Barra sporočil, da bo kandidiral za položaj v upravnem odboru koncerna. Wilson, ki naj bi imel med nezadovoljnimi delničarji močno podporo, med drugim za njim stoji celo milijarder in titan Wall Streeta David Tepper, se je za to drastično potezo odločil, ker Barrova sprva ni hotela ničesar slišati niti o izplačilu višjih dividend niti o vnovičnem odkupu delnic, vrednih osem milijard, ki so v lasti vlagateljev. Odkup bi namreč zvišal njihovo ceno, s čimer bi lahko delničarji dodatno oplemenitili svoje naložbe v podjetje, ki ga je leta 2009 za slabih 50 milijard dolarjev dokapitalizirala in prestrukturirala administracija predsednika Baracka Obame.

Wilson je namreč še eden v vrsti vlagateljskih aktivistov, ki jih povezane skupine vlagateljev izberejo za izvedbo svojih načrtov. Ti, tako kot v primeru GM, običajno vključujejo izplačila dividend, odkup delnic, odprodajo določenih delov ali katero drugo korenito spremembo v podjetju, s katero se vodstvo običajno ne strinja. A to niti ni pomembno, kajti vlagatelji svojega človeka imenujejo v upravni odbor, s čimer podjetje od znotraj prisilijo v izpolnitev svojih načrtov.

Po spletnem velikanu Yahoo in Applu so si skladi za tarčo izbrali avtomobilskega orjaka, ki ga od začetka minulega leta prvič v zgodovini vodi direktorica. Ta je že kmalu po imenovanju morala razglasiti največji vpoklic vozil v zgodovini koncerna (30 milijonov), za kar so porabili kar 2,8 milijarde dolarjev. A ne glede na težave gre Barrovi posel očitno dobro od rok. GM je lani, kljub 80 vpoklicem, ustvaril za 2,8 milijarde dolarjev prihodkov.

Barrova popušča

Vendar oziroma prav zaradi solidnih poslovnih rezultatov Wilson in njegovi podporniki menijo, da je vodstvo s konservativno finančno politiko pozabilo na svoje lastnike. Očitki letijo zlasti na zajetnih 27 milijard dolarjev vredno zalogo koncerna, za katero Barrova meni, da je ključnega pomena za zagotavljanje ugodnejših pogojev zadolževanja ter odplačevanja obstoječih posojil. Hkrati pa denar po njenem mnenju podjetju zagotavlja pomemben vir kapitala za varno prihodnost v tej izjemno konkurenčni industriji, ki z napredkom električno gnanih in robotiziranih vozil (npr. Google, Apple, Tesla) postaja vse bolj nepredvidljiva.

Čeprav se med vodstvom GM in vlagatelji mnenja očitno krešejo že zdaj, bo to zagotovo spopad, za katerega bodo potrebni dobri živci in taktno postopanje z obeh strani, saj se lahko zadeva v nasprotnem primeru zelo zaplete. Najnovejše novice iz mrzlega Detroita kažejo, da je Barrova izbrala taktiko popuščanja, kajti koncern se je že odločil za dvig dividend.

Iz krogov blizu vodstva poleg tega prihajajo namigi, da se bo GM enkrat v tem letu odločil še za odkup delnic, čeprav za približno polovično vsoto od zahtevane. Ali bo to dovolj za zaslužka željne lastnike, je težko napovedati, vsekakor pa je kompromis za Barrovo, ki si nikakor ne želi boja na več frontah (vpoklic, tožbe, delničarji), modra izbira in posledica samoohranitvenega refleksa.