Delavcem prepustijo naloge, zanima jih le rezultat

Razvoj tehnologije prinaša številne novosti tudi na trg dela, predvsem na področju alternativnih modelov dela. Po svetu že dlje zaznavamo porast delavcev na domu in posameznikov, ki imajo fleksibilen delovni čas.

Zanimivo je, da Nemčija kot gospodarska velesila, ki je pogosto zgled drugim evropskim državam, na področje alternativnih modelov dela gleda zelo zadržano in nezaupljivo. Nedavno je časopis Frankfurter Allgemeine Zeitung (FAZ) objavil članek z odmevnim naslovom Osemurni delovnik je preživet model.

Nemčija pod povprečjem

V Nemčiji le 11 odstotkov ljudi dela od doma, zahodnoevropsko povprečje je 17 odstotkov, v skandinavskih državah pa je ta številka že dosegla 28 odstotkov. Za delavce ima lahko delo na domu veliko prednosti, še posebno tiste, ki imajo družino ali živijo v oddaljenem kraju in bi se morali dolgo voziti do službe.

Prejšnji mesec je Inštitut za ekonomske raziskave Forsa objavil izsledke raziskave, ki je ugotovila, da 39 odstotkov podjetij že omogoča delo od doma.

Čedalje bolj priljubljena sta tudi delo za skrajšani in fleksibilni delovni čas. Po drugi strani je kar 82 odstotkov uslužbencev v pisarnah izjavilo, da ne bi marali delati brez osebnega stika s sodelavci, ki jih omogoča službeno delovno okolje. Še posebno pa je zanimivo, da ima delo v pisarni kar 89-odstotno podporo med mlajšimi od 35 let.

Podjetja so za

Številna velika nemška podjetja, kot sta Bosch in Lufthansa, postajajo čedalje bolj fleksibilna glede tega, od kod in kako dolgo delajo njihovi zaposleni. »Dolge delovne ure so pogosto povezane z učinkovitostjo,« je pojasnil Christoph Kübel, vodja oddelka za delo pri Boschu. »Poskušamo se oddaljiti od ur, prebitih v pisarni, in se osredotočiti na fleksibilnost in rezultate. Z delom za skrajšani čas odpremo vrata kreativnosti, ohranjanju energije in času za razmišljanje, ki pride še kako prav med delovnim tednom.«

Obstaja veliko različnih načinov dela. Nekateri dovolijo zaposlenim, da si sami izberejo, koliko ur bodo delali na dan, ali jim prepustijo izbiro, kdaj bodo začeli in kdaj končali, vendar morajo oddelati dogovorjeno število ur.

V Nemčiji je norma 37,5- ali 40-urni delovni teden. Drugi zaupajo delavcem določene naloge in jim v celoti prepustijo. kdaj in kako jih bodo opravili, zanima jih le rezultat. Zelo priljubljen je štiridnevni delovni teden, tako nekateri delajo raje 10 ur na dan, da imajo potem dodaten prosti dan.

Drugi delajo vsak dan, vendar ne tako dolgo, kar jim nekoliko zniža plačo. »Za naše malo podjetje, v katerem je osem stalno zaposlenih in dva svobodnjaka, je to dobra opcija,« je povedal Christian Becker, vodja tehnikov pri podjetju Media Event Service.

»Smo bistveno bolj fleksibilni, kadar imamo veliko projektov, takrat so uslužbenci pri nas za polni delovnik. Petki so pri nas počasni dnevi, takrat niso vsi v službi.«

Strah pred izgubo

Nemški minister za delo je pojasnil, da statistike razkrivajo, da se od leta 1995 povečuje število ljudi, ki delajo več kot 48 ur na teden. Tudi čas, kdaj delajo, postaja čedalje bolj nereden. »Vsakodnevno poslovno okolje potrebuje redno izmenjavo podatkov in hitre odzive,« je pojasnil vodja kadrovanja pri Lufthansi Lars Ottmer. »V številnih primerih nas fiksni delovniki ne bodo pripeljali daleč.«

Letalska družba je investirala 11 milijonov evrov v uvajanje novih modelov dela, zaradi česar naj bi na letni ravni privarčevala približno štiri milijone evrov. Združenje nemških delodajalcev je navdušeno nad pobudami za bolj fleksibilne delovnike, po njihovem mnenju so bolj naklonjeni družinam. Zanimivo je, da so prav delavci tisti, ki so do novih modelov zadržani.

Letos je le 22 odstotkov vprašanih dejalo, da bi radi delali od doma, leta 2013 pa jih je to izjavilo kar 41 odstotkov.

Tri četrtine zaposlenih je prepričanih, da svoje službe ne bi mogli opravljati od doma, še manj pa jih je prepričanih, da bi se njihovi šefi s tem strinjali.

Predstavniki sindikatov so zaskrbljeni, da bi fleksibilni modeli škodovali delavskim pravicam in zakonom, ki definirajo delovne razmere. Po njihovem morajo obstajati meje, kot je osemurni delovnik.

Ne nazadnje delodajalci ne skrivajo interesov, da bi se delalo vsak dan, tudi ob sobotah in nedeljah. Prav zaradi negotovosti ohranjanja zaposlitve nemški delavec še vedno daje več na stabilnost delovnega okolja kot na fleksibilnost delovnega časa.

Zelo priljubljen je štiridnevni delovni teden, tako nekateri delajo raje 10 ur na dan, da imajo potem dodaten prosti dan. Pri Boschu so ugotovili, da so dolge delovne ure pogosto povezane z (ne)učinkovitostjo.